Tina Mrak in Veronika Macarol bosta na iztekajoče se leto bržkone ohranili prijetne spomine. Dami sta v razredu 470 na evropskem prvenstvu v Atenah osvojili bronasto medaljo, na svetovnem prvenstvu v Santanderju pa sta si s petim mestom že priborili olimpijsko vozovnico za Rio de Janeiro. Sezono sta sklenili s šestim mestom v Abu Dabiju, kjer je premierno potekal finale svetovnega pokala in so se ga smeli udeležiti le najboljši.

»S sezono sva zagotovo lahko zelo zadovoljni. Najin glavni cilj je bil namreč prav osvojitev olimpijske norme, kar je po spremembi pravil za Evropejce postalo nekoliko zahtevnejše. Če nama tega letos ne bi uspelo, bi bilo v prihodnjem letu bistveno zahtevnejše, zato sva se še toliko bolj potrudili. Pravzaprav nama še na misel ni prišlo, da bi letos ostali brez norme,« v pogovoru za Dnevnik izda Veronika Macarol, ki želi s svojo sotekmovalko po najboljši sezoni doslej v prihodnjih mesecih narediti še korak dlje. Največjo motivacijo jima predstavlja osvojitev medalj tako na evropskem kot svetovnem prvenstvu, prav tako pa ne tajita, da bosta na olimpijskih igrah naskakovali kolajno.

»Do Ria de Janeira je še leto in pol, kar bo minilo hitro. Tudi zato se morava kar najbolje pripraviti, saj pravijo, da je prizorišče zahtevno. Veliko je govora tudi o onesnaženosti tamkajšnjih voda, kjer naj bi odkrili celo neko superbakterijo, zato si tam v vodo nikakor ne želim pasti,« se pošali Primorka, ki je moči z Mrakovo združila pred dobrima dvema letoma. Skupaj sta sicer jadrali že leta 2008 kot mladinki, a je Macarolova nato zaradi študija arhitekture svojo športno kariero začasno prekinila.

»Po olimpijadi v Londonu sva se s Tino odločili znova združiti moči in že v prvi sezoni sva uvideli, da nama gre izvrstno in da sva zelo konkurenčni,« pravi flokistka in priznava, da kljub dobri medsebojni kemiji seveda pride do občasnih nesoglasij: »Seveda so tudi nesporazumi, a jih hitro razrešiva, saj naju združujejo skupni cilji, ki naju vlečejo naprej. Največjo težavo imava, ko morava med regato sprejeti hitro odločitev. Takrat se ne smeš predolgo obotavljati, saj te to lahko hitro stane dobre uvrstitve. Ključnega pomena je zato predvsem medsebojna komunikacija.«

A dobri dosežki in motivacija so za jadralki le slaba tolažba, ko beseda steče o financah. Ker je jadranje vse prej kot poceni šport, ki je v Sloveniji povrhu še slabo medijsko podprt, so težave z denarjem nekaj povsem običajnega. »Preteklo sezono sva komaj speljali. Že tako sva porabili več, kot sva imeli. Zaradi krize denarja prav tako primanjkuje jadralni zvezi, posledično pa to seveda občutimo vsi tekmovalci, saj se nam skrči proračun. Kako bo v prihodnji sezoni, ne vem, pod vprašaj pa se postavlja celo nastop v Riu, ki bo zelo drag. Zares upam, da se bodo našla sredstva. Sami skušava te težave reševati sproti, a dobiva tako malo denarja, da ga lahko porabiva kvečjemu za nakup nekaterih delov opreme,« sklene Macarolova, ki se nadeja, da se bo tudi na tem področju s pridobljeno normo položaj obrnil na bolje.