Vesel sem. Vsa sezona je bila dobra z izjemo svetovnega prvenstva, kjer sem zasedel 12. mesto. Pred svetovnim prvenstvom sem bolehal in se nikakor nisem mogel pozdraviti. Na finalu svetovnega pokala je bil format tekmovanja spremenjen, medijska pozornost je bila večja, tekmovalo je le 20 povabljenih jadralcev. Dobil sem lepo popotnico pred nadaljevanjem vadbe.
Vam je novi format pisan na kožo?Videti je, da mi je. Sicer spremembe niso velike. Regate so krajše, tekmuje manj jadralcev, prej je flota štela od 50 do sto bark. Zdaj jih je le 20 najboljših, ki so povabljeni, regate so krajše in atraktivnejše za gledalce. Jadra se dvakrat na dan, zadnja regata šteje dvojno.
Kaj to pomeni z vidika fizične priprave?Vsi jadralci so dobro fizično pripravljeni, jadrnica finn to zahteva. Če nisi telesno dobro pripravljen, te jadranje uniči. Regate so zdaj krajše, a intenzivnejše. Prej so trajale eno uro, zdaj 40 minut.
Se morate še vedno rediti ali ste že dosegli idealno težo za tekmovanje?Ni se mi še uspelo dovolj zrediti, na tem še precej delamo. Zadnji dve leti imam klasične veslaške treninge, ki mi pomagajo obdržati kondicijo. Moja idealna teža je med 85 in 90 kilogrami, imeti pa jih moram 100, kar je daleč največ, kar sem jih kadar koli imel. Pridobivati težo je zame zelo zahtevno. Treningi so težki, tudi regate, na katerih potrošim ogromno kalorij in jih je težko nadoknaditi. Na regato izgubim štiri kilograme, v novem formatu tekmovanja sem jih izgubil manj, le dve. Še vedno imam več maščob, kot bi si jih želel. Rad bi imel sedem do devet odstotkov maščob, zdaj jih imam 16. To je precej, ampak drugače ne morem dvigniti teže. V slabih sedmih letih sem pridobil 20 kilogramov. Na leto po naravni poti lahko pridobiš dva do tri kilograme mišične mase, vse drugo je ilegalno, česar se jaz seveda ne poslužujem.
Kakšna je zdaj sestava vaše ekipe?Jadralci iz velikih držav, kot so ZDA, Italija, Anglija, Španija, Avstralija in Nova Zelandija, imajo trenerja, fizioterapevta, kondicijskega trenerja... V naših razmerah taka ekipa preveč stane. Plača povprečnega jadralskega trenerja stane okoli 50.000 evrov na leto, k čemur moramo dodati še stroške in tako pridemo do številke med 75.000 in 80.000 evri. Organizirali smo ekipo s petimi, šestimi jadralci, delimo si stroške. V zadnjih dveh mesecih mi pomaga brat. Prej mi je organizacija pobrala ogromno energije in živcev. Vsak dan je bilo 10, 15 malenkosti, ki so mi v seštevku vzele veliko energije, zato zvečer nisem mogel iti miren spat. Odkar mi pomaga brat, se počutim precej bolje.
Nagrada, ki ste jo dobili za zmago v Abu Dabiju, vam bo zelo pomagala.Zagotovo, to je zame ogromno denarja. Bom videl, koliko mi bo država pobrala, ampak s temi sredstvi bom lahko zagotovil skoraj celoletno plačilo za brata, ki mi ga je posodil jadralni klub Burja.
Menda boste nekaj namenili tudi v dobrodelne namene.Najprej bom videl, koliko mi bo ostalo, ko bomo odbili davek, zagotovo pa bom v dobrodelne namene prispeval najmanj tisoč dolarjev.
Ideje še kradete tekmecem?Vedno. Finn je izrazito tehnična jadrnica, oprema je zelo pomembna, razvoj je drag. Razvoj jambora stane od 150.000 200.000 evrov, česar si nikakor ne morem privoščiti, kar je za Angleže nekaj normalnega. Brez tega si ne zamišljajo programa. Jadralcem iz naše ekipe pa je to nedosegljivo. Edina možnost je, da se znajdeš, snemaš, fotografiraš... Tako je v vseh športih, tudi v formuli ena si kradejo novosti.
