Največ vpliva imajo, ko jih ni.
Kateri je pomembnejši – Pozejdon ali Eol?Eol. Kajti če ni vetra, je veliko stresa. Če je dovolj vetra, je vse v redu. Pomembno je le, da piha.
Raje vidite, da je veter močnejši?Najraje imam srednji in lahek veter, ker sem med lažjimi jadralci. Nisem še toliko let v razredu finn, da bi bil fizično med najmočnejšimi. Potrebujem še eno zimo oziroma pol leta dela.
In rejenja?Ja.
Se je bolj naporno rediti ali trenirati?Vse je naporno. Če v telo ne vneseš dovolj velike količine kalorij, so treningi še bolj naporni. Vse to je povezano. Med sezono se je praktično nemogoče zrediti. Skušam obdržati težo, ki jo imam na začetku sezone. S specifičnimi vajami pozimi skušam pridobiti težo. Pred štirimi leti sem imel 78 kilogramov, sedaj jih imam 96. To gre počasi. Zrediš se že hitro, a mišično maso je precej težje pridobiti.
Zanimivo, kajti večina ljudi si po navadi želi hujšati...Hujšati je meni zelo enostavno. Moraš le malo migati. Finn je specifična jadrnica. Ima kot edina jadrnica v vseh olimpijskih razredih prosto pumpanje. Več delaš s telesom, hitreje gre barka. Porabiš ogromno energije. Ko smo imeli tri regate v enem dnevu, sem porabil 6000 ali 7000 kalorij. Z zdravo hrano je toliko kalorij zelo težko pridobiti.
Kakšno hrano jeste, da se zredite?Z nezdravo hrano se je lahko rediti, a jaz moram povečati mišice. Nezdrava hrana ima veliko maščob, česar sam ne potrebujem. Jesti moram preprosto hrano. Ogromne količine riža, jajc, rib, mesa. Sliši se enostavno. A če moraš šestkrat ali sedemkrat na dan jesti, in to čim več, ni lahko. Ne spomnim se, kdaj sem bil nazadnje lačen. Če sem lačen, že pomeni, da premalo jem.
Koliko jajc pojeste za zajtrk?Deset vsako jutro.
Kaj to je zdravo?Pojem le dva rumenjaka in deset beljakov. Obstajajo tudi napitki z veliko beljakovinami, a so jajca bolj zdrava.
Ste pod zdravniškim nadzorom?Seveda. Po naravni poti lahko pridobiš dva do tri kilograme mišične mase na leto. Že to je zelo težko. Moraš biti zelo discipliniran pri prehrani. Največji problem je, da moram tri četrtine obrokov narediti sam. Če bi imel dovolj finančnih sredstev za plačilo kuharja, bi bilo lažje. Kuham si osnovne zadeve brez omak. Enkrat na dan grem jest v restavracijo. Veliko denarja porabim za hrano.
Zakaj mora biti jadralec v razredu finn bolj težak kot v razredu laser?V jadranju je podobno kot pri veslanju, kjer so lahki in težji veslači. V laserju imajo jadralci okoli 80 kilogramov, v finnu okoli 103. Razlika je tudi v tem, da so jadrnice v laserju za vse enake, pri finnu pa so prilagojene posameznemu jadralcu. V razred finn sem se preselil, da bi dokazal, da nisem dober le v laserju, ampak tudi v drugih razredih.
To ste že dokazali z zlato kolajno na evropskem prvenstvu.Ja, zelo malo jadralcev zamenja razred.
To je, kot bi šel iz lahkega čolna pri veslačih v težkega?Ja. Ali kot bi v atletiki presedlal iz teka na troskok. Morda je pri nas razlika še nekoliko večja.
Je evropski naslov napoved, da je proces prilagoditve na razred finn pri koncu?Mislim, da ja. V finnu sem začel tekmovati pred štirimi leti. Lani sem bil že drugi na evropskem prvenstvu in šesti na olimpijskih igrah. Imel sem kup težav. Ker sem se redil, so me pestile poškodbe. Počila mi je trebušna mišica, bolela so me kolena. Vse to je povezano s pridobivanjem teže. Ta rezultat je potrditev, da dobro delamo. Na začetku sem obdržal trenerja iz laserja, prve dve leti je bil z menoj v finnu. Toda on je specialist za laserja. Ker ni šlo, sem moral iskati druge možnosti. V zadnjih dveh letih sem zbral okoli sebe drugo ekipo. Prej sem treniral v glavnem v Splitu, sedaj v Valencii. Spremenil sem veliko stvari, kar terja čas. V zadnje pol leta vse to funkcionira. Treningi potekajo po načrtih, nisem poškodovan. Temu primeren je rezultat.
Naslednje olimpijske igre bodo čez tri leta. Bo cilj zlata kolajna, ki je edine še nimate?Zagotovo. Za kolajno v Londonu mi je zmanjkalo pol leta dela. Takoj po zadnjih igrah sem začel trdo delati, kajti nočem, da mi zmanjka časa pred igrami v Riu de Janeiru. Ne sme se mi zgoditi, da bi v zadnjem letu pred igrami spreminjal treninge in opremo.
Kako draga je oprema?V razredu finn moraš prilagajati jadrnico, jambor in jadra. Sam tega ne morem razvijati, ker je predrago. Jambor stane 30, 40 tisoč evrov. Vedno se smukam okoli in kradem od ostalih. Angleži imajo 30 milijonov evrov proračuna, naša zveza 200.000. Drugi jadralci imajo na regatah po dve jadri, jaz imam eno.
In če se jadro na regati poškoduje?Je seveda problem. Ga popravimo in izgubimo regato. Skušam krasti ideje, ker nimam finančnih sredstev.
Na kakšen način?Tako, da gledam, kako delajo drugi. In kličem v tovarno, sprašujem, kako bi se dalo izboljšati material.
So tekmeci jezni?Zagotovo so. Ko se prilagodiš, takoj začnejo z nečim novim. Vedno sem korak zadaj. Angleži so dominantni. V zadnjih dveh letih so dobili vse regate, razen dveh. Na eni sem zmagal jaz.
Ste po znanju jadranja boljši od njih, glede na to, da imate slabšo opremo?O tem sem prepričan. Če bi imel finančna sredstva, kot jih imajo ostali, bi še bolj mirno spal. Veliko je odvisno od materiala.
Koliko znaša vaš proračun za eno sezono?Največ vlagam v ekipo, v trenerje, fizioterapevtko, kondicijskega trenerja... V materiale sem vložil zelo malo. Od 80.000 do 100.000 evrov znaša letna poraba. Če bi začel razvijati jadra in jambore, bi šli stroški v višave. V naslednji sezoni bomo nekaj vložili v materiale.
Večkrat ste dejali, da vam jadralna zveza dolguje precej denarja. Je dolg poplačan?Z zvezo so bili zadnja štiri leta problemi. Po tihem sem jezen, ker mi je ravno zaradi tega nekaj malega zmanjkalo pred olimpijskimi igrami v Londonu. Na začetku sva bila kandidata za olimpijske igre Gašper Vinčec in jaz. Med nama se je odločalo, kdo bo tekmoval v Londonu. Mene so se želeli znebiti. Osredotočili so se na to, da bo šel on na olimpijske igre. Rekel sem si: saj je res boljši, ima finančno podporo. Po eni strani sem to razumel, čeprav sem si po drugi mislil, da bi glede na to, da imam dve olimpijski kolajni, lahko vlagali tudi vame. A po dveh letih, ko sem bil v finnu, so prišle še neke barakude v match raceu, ki jih nikoli prej nisem videl v jadranju, pa so jih začeli financirati. Takrat sem se razjezil in začel pošiljati dopise.
Je šlo za stare zamere?Imel sem izpolnjeno visoko kategorizacijo, zato sem zvezi prinašal veliko denarja. Tega denarja mi niso dali. Raje so ga porabili za kaj drugega. Glede na dosežke bi moral biti tudi največji porabnik. Jezen sem, ker vem, da bi bil lahko boljše pripravljen na olimpijskih igrah, če bi me finančno podpirali. Prisiljen sem bil iti na ameriški pokal, da sem pokril nekatere stroške oziroma poplačal dolgove. Izgubil sem štiri ali pet mesecev. Večkrat sem jim predlagal, naj podpišemo pogodbe.
Niste imeli podpisane pogodbe?Ne. Obstajali so neki pravilniki, v katerih je na koncu pisalo: 'če so finančna sredstva'. Za nekatere so sredstva bila, zame ne. Dolžni so mi še kup denarja, čeprav po pravilniku k temu niso zavezani.
Koliko vam po vašem mnenju še dolgujejo?25.000 evrov. Razpisali so interne slovenske kvalifikacije. Ravno pol leta pred kvalifikacijami mi niso plačevali. Jaz lahko živim ob kruhu in vodi. A če trener ne dobi plačila, smo vsi nezadovoljni. S trenerji se razumemo odlično, toda morajo vsi jesti. Potem ko sem zmagal v kvalifikacijah, je bilo lažje. Z letošnjim letom smo vendarle podpisali pogodbe. Hvala bogu, saj zdaj ne bo več raznih igric in bo vse transparentno, kar prej ni bilo. Sedaj je mir. Prej mi nihče ni znal povedati, koliko so dobile določene posadke. To je grozno, saj gre vendar za državni denar.
Sta z Vinčecem res v slabih odnosih?Ne. Šlo je bolj za konstrukt. To je bila medijska niša za popularizacijo jadranja.
Bi pomagalo, če bi se sprla?(smeh) Prav gotovo. Sva se pogovarjala, da bi naredila regato drug proti drugemu. Na morju sva tekmeca. Na obali nisva najboljša prijatelja, a je najin odnos povsem korekten. Predlagal sem mu tudi, da bi trenirala skupaj. O jadranju je težko pisati. Raje pišejo o čem drugem.
Se premalo piše o jadranju?Ne, mislim, da se kar v redu piše o jadranju. Zadovoljen sem, ker so o meni začeli pisati tudi tuji mediji.
Se da vaše uspehe tržiti v tujini?Ja. Tega trenutno sicer ne počnem. Nimam časa, saj sem se osredotočil na olimpijske igre. Delamo za to, da bom kasneje lahko tržil svoje ime. Imam podpisane pogodbe z vsemi sponzorji, ne iščem dodatnih. Vsi so podpisali štiriletne pogodbe. Lahko bi iztržil več, a je to povsem dovolj. Če so mi bili zvesti do zdaj, mi bodo tudi v prihodnje. Imam izjemen odnos z njimi.
Se boste po olimpijskih igrah posvetili ameriškemu pokalu?Ja. Tam sem že bil in dobil dobro izkušnjo. Takrat smo imeli premalo denarja za vidnejši uspeh. So velike verjetnosti, da bom del ekipe spet po olimpijskih igrah.
Igre v Riu bodo vaše zadnje?Zagotovo.
So jadralci lahko uspešni po 40. letu?Za ameriški pokal si lahko malo starejši. V olimpijskih razredih pa sem daleč najstarejši. Večina jadralcev je starih 30 let ali manj. Olimpijsko jadranje je fizično precej bolj zahtevno. Pri ameriškem pokalu gre za ekipni šport. Pomemben je občutek za hitrost in povezanost s projektanti, da ti naredijo dobro jadrnico. To je podobno formuli ena. Če nimaš dovolj dobre jadrnice, tam nimaš kaj delati.
Koliko časa na leto preživite v Valencii?Od novembra do aprila sem bil ves čas v Valencii.
Vam je všeč znamenita paella valenciana?Ja, a brez polžev. Raje imam navadno paello.
Spoznali ste veliko krajev. Bi se ustalili ravno v Valencii?Moj trener je Italijan, ki se je preselil v Valencio. Bolj se mi splača, da živim tam, kot da on pride sem. Plačam mu 1500 evrov na mesec, za hrano in namestitev pa mi ni treba plačati. Pogoji za delo so odlični, treniram lahko vse leto. Valencie ne poznam najbolje, kajti v središču mesta sem bil le nekajkrat. Treniram od jutra do večera.
Boste po olimpijskih igrah spet shujšali?Niti ne. Moja idealna teža je tri, štiri kilograme manjša, kot jo imam sedaj. Ko sem tekmoval v laserju, sem bil pretirano suh.
