Malo je športnikov, ki imajo po končani športni karieri finančno prihodnost zagotovljeno. Za večino namreč velja, da težko začnejo novo življenjsko poglavje. K lažjemu prehodu v nov vsakdan je zato Sindikat športnikov Slovenije (SŠS) že leta 2005 prišel na idejo, da bi poklicnim športnikom v Sloveniji zagotovil socialno varnost tudi po koncu njihovih karier. Pri tem se je sindikat zgledoval po uspešnih sistemih v tujini, predvsem na Nizozemskem in v Belgiji. »Zakonu je vlada Republike Slovenije nasprotovala, kar je naša prizadevanja nekoliko ustavilo,« je priznal eden izmed pobudnikov zakona in poslanec državnega zbora Jožef Kavtičnik. Vseeno pa se bo praksa, ki je že dolga leta uspešna v tujini, prenesla tudi na slovenska tla.
Poklicni športnik, ki je s svojim delodajalcem v rednem delovnem razmerju in ima nad 600 evrov mesečnega prihodka, bo torej v skladu z novim zakonom v času aktivne športne kariere del svojih prihodkov vložil v premostitveni sklad. Iz sklada pa bo nato, po delih ali v enkratni celoti, svoja sredstva lahko črpal po koncu kariere. To mu bo omogočeno po dopolnjenem tridesetem letu starosti, v primeru prekinitve kariere zaradi poškodbe pa bi se ta pravica lahko izjemoma uveljavila tudi prej. Sredstva, vložena v sklad, ne bodo obdavčena, s čimer je država športnikom omogočila konkretno davčno spodbudo. To je zelo dobrodošlo predvsem zaradi tega, ker je Slovenija glede izplačevanja plač športnikov v Evropi najbolj davčno obremenjena država. Športniki bodo lahko v premostitveni sklad vlagali tudi sponzorska sredstva in premije od nagrad, vseeno pa vsota vseh vloženih sredstev ne bo smela presegati 150.000 evrov na leto.
Glede na strašljivo število športnikov, ki po končani karieri hitro finančno obubožajo, bo zakon športnika ščitil tudi pred prekomerno porabo sredstev med kariero. Kljub temu pa je glavni cilj zakona po besedah predsednika SŠS Dejana Stefanovića predvsem prehod na redna delovna razmerja med športniki in delodajalci: »Pri nogometu smo, kar zadeva profesionalne klube, po 1. aprilu 2015 k prehodu na delovna razmerja med igralci in klubi obvezani, saj je to projekt Uefe. Pri drugih panogah pa bomo šli postopoma.« Samozaposleni športniki, ki jih v Sloveniji ni malo, se bodo sistemu lahko priključili prostovoljno.
Vlaganje v premostiteveni sklad bo koristilo tudi delodajalcem. Finančna sredstva se bodo namreč najprej prenesla v sklad, od tod dalje, torej od nižjega zneska, pa bodo delodajalci primorani plačevati prispevke državi. »To bo najbolj koristilo nogometnemu klubu Maribor, kjer imajo igralci najvišje plače,« je zmagovalca tega zakona razglasil Ermin Raković, nekdaj tudi sam nogometaš, zdaj član upravnega odbora SŠS. »Štiri leta sem igral na Portugalskem in kasneje v Izraelu, kjer takega sistema še niso poznali,« je z grenkim priokusom dopolnil nekdanji slovenski reprezentant. V nasprotju z Rakovičem pa se je s to ugodnostjo med športno kariero že seznanil hokejist Nik Zupančič: »Na Švedskem in Finskem, kjer sem igral, sem se že srečal s to prakso. Pokazala se je kot uspešna, zato mi je zelo žal, da nisem star 20 let in bi lahko med kariero, ki je trajala kar 26 let, kaj tudi privarčeval.«
Prehod na novo življenjsko obdobje po končani karieri bi s sprejetim zakonom za poklicne športnike utegnil biti lažji. S sprotnim varčevanjem bo njihov socialni status po končani karieri namreč boljši. Toda glede na to, da športniki pravzaprav v največji meri skrbijo za prepoznavnost države, bi tudi slednja morala »svojim junakom« po koncu njihovih karier pomagati v večji meri kot le z davčnimi olajšavami.