Krovna svetovna protidopinška organizacija se bo v prihodnje zavzemala za strožje kazni za športnike, ki jih bodo ujeli pri uživanju prepovedanih sredstev. Za takšne kršitelje je zdaj predvidena dveletna prepoved nastopanja, Wada pa želi, da bi bila prepoved dvakrat daljša in bi morali kršilci dopinških pravil prisilno počivati štiri leta.
Eden od namenov takšne kazni je tudi preprečitev nastopa na olimpijskih igrah, saj lahko zdaj športniki, ki so jih ujeli pri nečednem početju in so odslužili kazen, nastopijo že na naslednjih OI. Takšno ureditev bodo vnesli v načrtovane spremembe pravil, ki bi jih sprejeli prihodnje leto, uveljavili pa v letu 2015.
Prvi mož mednarodne olimpijske družine Rogge je na današnji novinarski konferenci v Amsterdamu omenjene spremembe pozdravil in napovedal vso podporo pri njihovi uveljavitvi. "Čakamo še na končno besedilo, vendar pa je tisto, kar je trenutno na mizi, za nas zelo spodbudno. Gre za rešitve, ki jih tudi sami podpiramo, saj gre za kaznovanje najtežjih kršitev z zlorabo najhujših nedovoljenih poživil."
Rogge pričakuje, da se bodo z novimi rešitvami vendarle uveljavile smernice iz prejšnjega spodletelega poskusa s tako imenovanim pravilnikom iz Osake. Mednarodni olimpijski komite se je namreč zavzemal za prepoved nastopa na olimpijskih igrah za vse, ki so dobili kazen, daljšo od šest mesecev. Omenjeno zahtevo pa je spodnesla razsodba športnega razsodišča (Cas) v Lozani, češ da ni bila v skladu s protidopinškim kodeksom Wade ter je šlo za dodatno kaznovanje športnika za isto dejanje, za katerega je bil enkrat že kaznovan. Z uveljavitvijo novih rešitev bi tako ubili dve muhi na en mah, saj bi izrečena štiriletna prepoved tekmovanj dopinškemu grešniku samodejno zaprla vse možnosti za nastop na naslednjih olimpijskih igrah.
Predsednik olimpijskega gibanja se ni mogel izogniti niti vprašanju o razvpitem primeru ameriškega kolesarja Lancea Armstronga, ki so mu zaradi dopinških goljufij odvzeli sedem naslovov skupnega zmagovalca dirke po Franciji. V Mok so primer Armstrong že odprli in so začeli s proučevanjem zakonitih poti za odvzem Armstrongove bronaste kolajne v kronometru, ki jo je osvojil na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju. "Čaka nas še veliko pravniškega dela," je v zvezi s primerom Armstrong dejal Rogge. Mednarodni olimpijski komite ima namreč pri odvzemu olimpijskih kolajn precej zavezane roke, saj lahko v skladu s statusom odpirajo le primere, ki niso starejši od osmih let.
