Pionirji, ki so 29. maja 1953 prvi osvojili 8848 metrov visoko goro, danes niso več živi. Sir Edmund Hillary je umrl leta 2008, star 88 let, njegov spremljevalec Tenzig Norgay je preminil že leta 1986 v 72. letu starosti, medtem ko se je zadnji član odprave, Novozelandec George Lowe, od sveta poslovil pred nekaj tedni.
Vseeno pa sta bila tako Hillary kot Lowe v zadnjih letihpriča bliskovitemu razvoju alpinističnega turizma na Everest, na katerega se je do danes povzpelo že okoli šest tisoč ljudi. »Vsi ti ljudje o alpinizmu verjetno nimajo pojma. Njim ta gora ne pomeni nič. Važno jim je le, da dosežejo vrh, da bi se lahko nato doma bahali,« je bil pred leti kritičen Hillary.
Velik vir zaslužka
Britanec je s slovitim alpinistom Reinholdom Messnerjem dolgo pozival nepalsko vlado, naj omeji število ljudi, ki si želijo povzpeti na Mount Everest, a so njune prošnje ostale neuslišane. A to niti ne čudi, saj vzpon turistov na Everest za osiromašeno državo predstavlja velik vir zaslužka. »Opravljene ekspedicije so zgolj v letu 2011 Nepalu prinesle 11,6 milijonov evrov,« pojasni dolgoletni predsednik Nepalske alpinistične zveze, uspešen podjetnik in šerpa Ang Tshering.
Na vrhu sveta celo 80-letnik
Na stotine alpinistov se iz leta v leto podaja pod vznožje Everesta, od koder se nato podajo proti vrhu. Nekateri se odločijo za vzpon po severni, tibetanski strani, spet drugi izberejo južno, nepalsko steno. V vsakem primeru pa šerpe na obeh straneh že vnaprej napeljejo vrvi, ki vodijo do samega vrha. Turistom tako ni treba storiti drugega, kot da se pripnejo s klinom na vrvi in se podajo proti vrhu.
Tako je ob sicer redkih sončnih dnevih moč opaziti dolge kolone tistih, ki želijo osvojiti vrh sveta. Samo lansko poletje so zabeležili kar 600 oseb, ki so s pomočjo šerp in dobro utrjenih poti uspeli osvojiti goro. Med njimi je bil celo 80-letni Japonec Jiučiro Miura. Pred nekaj tedni je podvig uspel tudi prvi Savdijki.
Kljub vsej sodobni opremi pa vzpona na Everest še vedno ne gre jemati zlahka. Lansko poletje se je poskus vzpona na vrh tragično končal za kar devet alpinistov. Med drugim jih je pokopala višinska bolezen, slabost in mraz.
Everest si tega ni zaslužil
Gneča, večurno čakanje na vzpon, jeklene vrvi ter lestve na najnevarnejših predelih - to je v zadnjih letih realna slika Mount Everesta. Kot pravi Avstrijka Gerlinde Kaltenbrunner, prva ženska, ki je vseh 14 osemtisočakov osvojila brez pomoči jeklenke za kisik, Everest ni več to, kar je nekoč bil. »Leta 2012 sem bila na gori Nuptse in od tam opazovala Everest. Bolelo me je, ko sem videla, kaj se dogaja. Gora si tega ni zaslužila.«
Čeprav turisti za vzpon na osemtisočaka sežejo globoko v žep, pa niso več tako zaželeni kot nekoč. To sta lahko konec aprila na lastni koži izkusila tudi Italijan Simone Moro in Švicar Üli Steck. Ker menda nista upoštevala navodil, naj se ustavita, ko so so se nameščale vrvi, ju je ob vrnitvi v tabor pričakala jezna skupina šerp in jih začela žaliti, obmetavati s kamenjem in jima celo grozila s smrtjo. »To so bili najbolj grozni trenutki v mojem življenju. Nisem videl izhoda iz tega položaja in sem se počutil povsem nemočnega. Šerpe so naju imeli za parazite, ki prihajajo na njihovo goro, ne da bi povečali njihov zaslužek. Mislim, da bo v bodoče še več podobnih incidentov,« opozarja Steck.
