''Ultraman world championship Hawaii'' se tokrat že osemindvajsetič odvija na največjem havajskem otoku Big Island. Start in cilj je v turističnem središču Kailua Kona. Od leta 1983 tradicionalnega tekmovanja organizatorjem ni uspelo izvesti le dvakrat.
Zgodovina Kregarjevih nastopov na Ultramanih sega v leto 1999. Takrat 37-letni Miro, je bil v igri celo za zmago, a je bil po spletu nesrečnih okoliščin na svojem prvem nastopu diskvalificiran. Na drugi nastop leta 2001 se je odpravil skupaj s svojim prijateljem Urošem Velepcem, ki je sedaj trener slovenske biatlonske reprezentance. Uroš se je drugič zapored veselil zmage, Miro pa prvič drugega mesta. Leta 2007 mu je po smoli z odlomljeno gonilko uspelo priti do 5. mesta. 2008 se je prebil na tretje mesto, leta 2009 pa je bil ponovno svetovni podprvak. Od leta 2008, s časom 6:14:16 za 84 km, drži peti rezultat teka v zgodovini tekmovanja. Leta 2011 je Kregar po nekoliko slabšem plavalnem delu spet uspel priti do tretjega mesta.
Na startni listi bo že tretjič tudi Nino Cokan iz Celja. Svojo uvrstitev izboljšuje iz leta v leto in je lani končal na četrtem mestu. Tudi letos namerava trend najboljših uvrstitev nadaljevati.
Za uvod 10 kilometrov plavanja in kolesarjenje po žgočem soncu
Prvi dan ultramana je najprej na sporedu 10 kilometrov plavanja. Boljši tekmovalci opravijo s to razdaljo s časom okrog treh ur, rekord plavalne proge pa drži Jonas Colting iz leta 2004 in sicer je razdaljo desetih kilometrov zmogel v času 2:14:43. Po končanem plavalnem delu tekmovalce čaka še prva 145-kilometrska etapa kolesarske preizkušnje. Da prvi dan ni prelahek, poskrbi 2300 metrov višinske razlike na progi in ne ravno idealna temperatura zraka okrog 40 stopinj Celzija. Povprečna hitrost na kolesu se pri najboljših v prvi kolesarski etapi giblje okrog 27 kilometrov na uro. Najboljši čas te etape ima v lasti Gordon Byrn iz leta 2002, ko je s progo opravil v času dobrih 4 ur in 20 minut, torej s povprečno hitrostjo okrog 33 kilometrov na uro..
Drugi dan tekmovalci preživijo na kolesu
Drugi dan je v celoti namenjen 276 kilometrom kolesarjenja. Povprečne hitrosti najboljših se gibljejo od 35 do 37 kilometrov na uro, kar je dovolj, da s progo opravijo v času okrog 7 ur. Višinska razlika drugega dne znaša dobrih 2600 m. Nevarnost za tekmovalce v času, ki ga preživijo na kolesu drugega dne, predstavlja promet in nenaden bočni veter, ki jih lahko dobesedno v trenutku pomete s ceste, če nanj niso pripravljeni. Lastnik rekorda druge etape s časom 7:20:13 in povprečno hitrostjo 37,62 kilometrov na uro je od leta 2000 še vedno Velepec.
Zadnji dan tekmovalci pretečejo dva maratona
Zadnji dan tekmovalce čaka še 84-kilometrski tek po razbeljenih cestah lavinih polj. Po dveh zelo napornih dneh, ko je telo že dodobra izmučeno, je za marsikoga od tekmovalcev velik problem že samo odteči to razdaljo, najboljši pa opravijo z njo v dobrih šestih urah.
Na letošnjem Ultramanu bo nastopilo 35 tekmovalcev (25 moških in 10 žensk) iz 12 držav. Poleg dveh Slovencev bodo nastopili še tekmovalci iz Španije, Velike Britanije, Švice, Nemčije, Italije, Kanade, ZDA, Agentine, Brazilije, Portorika in Japonske.
