Leto 2013 minilo v znamenju izjemnih dosežkov Vettla, Bolta, Marqueza, Bayerna, ...

»Ne rabimo svetovnega prvenstva, temveč boljše zdravstvo in bolj humano policijo«

Na svoj račun so nogometni navijači sicer prišli že letos, ko je Brazilija gostila pokal konfederacij. V finalu so domačini v Rio de Janeiru s 3:0 premagali izbrano vrsto Španije, tretji pa so bili Italijani. A pokal na novih in prenovljenih stadionih je imel tudi drugo plat. Generalko pred mundialom so namreč močno zasenčili protesti na brazilskih ulicah. Celotno tekmovanje je bilo tako dobra učna ura tako za Brazilijo kot Mednarodno nogometno zvezo (Fifa).

(Foto: Reuters)

Južnoameriška država bo v naslednjih letih poleg mundiala gostila tudi olimpijske igre (2016), a številni Brazilci so prepričani, da bi morali najprej poskrbeti za boljše šolstvo, zdravstvo in infrastrukturo in se šele potem lotevati bleščečih športnih projektov. "Upam, da se gibanje, ki smo mu bili priča letos, ne bo nadaljevalo tudi v leto 2014," je o tej temi dejal generalni sekretar Fife Jerome Valcke. »Ne rabimo svetovnega prvenstva, temveč boljše zdravstvo in bolj humano policijo,« pa je bilo moč slišati iz ust protestnikov na ulicah največjih brazilskih mest.

Dominantno Barcelono nasledil nič manj dominantni Bayern

Na klubski sceni je smetano pobral Bayern, ki je v velikem finalu lige prvakov premagal nemškega tekmeca Borussio Dortmund, pred tem pa si je že zagotovil nemški državni in pokalni naslov. Za piko na i izjemni sezoni so Bavarci jeseni osvojili še superpokal v dvoboju s Chelseajem, zmagovalcem evropske lige, decembra pa postali še klubski svetovni prvaki.

(Foto: Reuters)

Kljub izjemnemu uspehu, v zadnjih letih se ga da primerjati zgolj z dosežki Barcelone, je bilo že sredi sezone jasno, da bo klop Bavarcev zapustil švicarski strateg Jupp Heynckes. Nemški velikan je zamenjavo našel v Josepu Guardioli, ki mu gre zaenkrat odlično, saj ima po polovici prvenstva pred najbližjim zasledovalcem sedem točk prednosti in je še neporažen.

Slovenija uspešno priredila košarkarsko evropsko prvenstvo

Slovenija se je septembra znašla v središču pozornosti ljubiteljev košarke, ko je gostila Eurobasket. Ob izjemnem vzdušju in zelo zadovoljivo polnih tribunah je naslov najboljših na stari celini osvojila Francija, ki je v četrtfinalu izločila Slovenijo in ji tako preprečila izpolnitev sanj o medalji, kasneje pa ugnala še Špance in v finalu Litovce. Najkoristnejši igralec turnirja je bil Tony Parker, v idealno peterko prvenstva pa je bil izbran tudi Goran Dragić, ki je poveljeval slovenski izbrani vrsti, ki je na koncu osvojila peto mesto.

MOK z novim predsednikom

V letu 2014 bodo že pozimi največji dogodek zimske olimpijske igre v Sočiju. Krovna olimpijska organizacija se bo v Rusiji predstavila tudi z novim vodstvom, saj je na letošnjih predsedniških volitvah Nemec Thomas Bach nasledil Belgijca Jacquesa Roggeja. Septembra je postal deveti prvi mož v zgodovini olimpijskega gibanja, na 125. volilnem zasedanju je devetinpetdesetletni pravnik Bach zmagal v boju s še petimi protikandidati. Letošnje volitve predsednika Moka so bile najbolj množične doslej. V odločilnem delu je Bach premagal Ukrajinca Sergeja Bubko, nekdanjega zvezdnika skoka s palico. Znano pa je tudi, kdo bo gostil olimpijske igre 2020. Na glasovanju v Buenos Airesu je največ glasov dobil Tokio, v odločilnem krogu je premagal Carigrad, pred tem je izpadel Madrid.

Pobarvani nohti zasenčili celo Usaina Bolta

Svetovna prvenstva v rokometu (naslov za Špance), hokeju (prvaki so Švedi), v alpskem in nordijskem smučanju, atletiki, plavanju in še kakšnem športu so postregla z novimi in tudi že preizkušenimi junaki. Med njimi je zanesljivo tudi Usain Bolt, ki je v Moskvi postal najuspešnejši udeleženec v zgodovini svetovnih atletskih prvenstev. Zdaj ima skupno deset medalj (od tega osem zlatih) in je prehitel Carla Lewisa. V Moskvi je dobil zlate medalje na 100 in 200 metrov ter z Jamajko še štafetno preizkušnjo na 4 x 100 metrov.

(Foto: Reuters)

Tako kot pokal konfederacij pa je tudi prvenstvo v Rusiji pustilo grenak priokus, za kar ima največ zaslug predvsem tamkajšnja oblast, ki je poleti sprejela zakon, ki prepoveduje, da bi bile mladoletne osebe izpostavljene »istospolni propagandi«. Zakon je dvignil veliko prahu in izzval ogorčenje zahodnih držav, protestu pa so se v ruski prestolnici pridružili tudi nekateri športniki. Potrpežljivost ruskih oblasti sta na stadionu Lužniki na preizkušnjo postavili švedska skakalka v višino Emma Green Tregaro in njena rojakinja, sprinterka Moa Hjelmer, ki sta si v znak protesta nohte pobarvali v mavrične barve.

Na belih strminah kraljevala Mazejeva in Hirscher

V lanski zimi je bila v smučarskem cirkusu razred zase Tina Maze, ki je postavljala in prestavljala mejnike, zbirala medalje s svetovnega prvenstva, zmage v svetovnem pokalu in na vsaki tekmi letvico sebi in tekmicam, ko bodo skušale izboljšati njeno bero v svetovnem pokalu, postavljala vse višje. Na koncu se je ustavila pri skoraj neverjetnih 2414 točkah, kar je bilo več kot 1300 točk več od drugouvrščene Nemke Marie Höfl-Riesch. Črnjanka je v svoji rekordni zimi osvojila veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu ter male za prva mesta v veleslalomu, superveleslalomu in superkombinaciji, druga pa je bila v seštevkih slaloma in smuka. Bila je 24-krat na stopničkah za zmagovalke, posamičnih zmag je bilo v zimi 2012/13 deset, vsestranska Korošica pa se ni zadovoljila le z zmagami v pokalu. Tudi svetovno prvenstvo v Schladmingu je bilo njeno, saj je tudi tam pobrala nekaj medalj (zlato v superkombinaciji, srebrni pa v veleslalomu in superveleslalomu).

(Foto: Reuters)

V moški konkurenci se je drugič zapored skupne zmage v svetovnem pokalu veselil Marcel Hirscher, ki je v boju za veliki kristalni globus ugnal Norvežana Aksla Lunda Svindala in Američana Teda Ligetyja.

Leto Armstrongovega priznanja: »Bil sem aroganten in mislil, da lahko dobim vse, kar si želim«

Klasike vsakega športnega leta so seveda večetapne kolesarske dirke, letos so se zmag na Giru, Touru in Vuelti veselili Vincenzo Nibali, Chris Froome in Chris Horner. A v kolesarstvu niso odmevale le zmage na cestah, še iz lanskega leta se je nadaljevala afera Armstrong. Ameriški kolesar, nekoč junak, se vse bolj pogreza v brezno dopinga in laži; potem ko je pozimi v pogovorni oddaji Oprah Winfrey prvič javno priznal goljufije, so se nanj zgrnile nove težave, predvsem tožbe sponzorjev in odvzemi medalj. »Moj značaj je pomanjkljiv. Bil sem aroganten in mislil, da lahko dobim vse, kar si želim,« je v intervjuju s kraljico televizijskih pogovorov dejal Teksačan.

(Foto: Reuters)

Priznanje še zdaleč ni zadovoljilo prvi moža ameriške protidopinške agencije Usade Travisa Tygarta, ki je bil prepričan, da se je Lance Armstrong v televizijski izpovedi grehov debelo zlagal. »Dokazi, ki jim imamo, govorijo povsem drugače od tega, kar je izpovedal Oprah Winfrey,« je po objavljenem intervjuju dejal Tygart.

Škandal je Armstronga stal bogatih sponzorskih dogovorov, med drugim tudi s proizvajalcem športne opreme Nike. »Težko je, zelo težko. Plačal sem visoko ceno in izgubil svoj položaj v športu, svoj ugled, utrpel sem tudi finančne izgube, saj so se tožbe nakopičile. Doživel sem ogromno osebno in premoženjsko izgubo je novembra potožil dopinški grešnik. Zgodba okoli 42-letnika se bo bržčas nadaljevala tudi v letu 2014.

Formula ena spet postala dolgočasna zaradi Nemca

Brez goljufij pa je do svojega prestola prišel zvezdnik formule ena Sebastian Vettel. Nemec je bil v sezoni 2013 tako močan, da je bilo vse skupaj že kar dolgočasno. Dirkač, ki so mu v najstniških letih nadeli vzdevek Baby Schumi, je na dobri poti, da svojega vzornika premaga. Že zdaj ima štiri naslove svetovnega prvaka, v eni sezoni je tako kot Michael Schumacher dosegel 13 zmag, slavil je na devetih dirkah zapored, kar pred njim ni uspelo še nikomur. Čeprav je postal prvak že štiri dirke pred koncem sezone, ni popustil in tekmeci so lahko pobrali le drobtinice, ki so ostale za njim.

(Foto: Reuters)

Premoč Vettla v zadnjih letih je bila tako zelo velika, da je Mednarodno avtomobilistična zveza (FIA) začela resno razmišljati o spremembi točkovanja. Decembra so vodilni možje tako prišli na idejo podeljevanja dvojnih točk na zadnji tekmi, kar pa je naletelo na močan odpor pri dirkačih.

»To je absurd! Sprememba točkovanja kaznuje tiste, ki so trdo delali celotno sezono,« je odločitev krovne avtomobilske organizacije kritiziral prav Vettel in dodal: »Predstavljajte si, da bi takšno pravilo veljalo v zadnjem krogu nogometne Bundeslige. Spoštujem tradicijo formule ena in tega pravila enostavno ne razumem.«

Mladenič, ki je dajal vtis izkušenega starega mačka

Z izjemnim dosežkom se je lahko pohvalil tudi Marc Marquez, ki je slavil v elitnem motociklističnem razredu motoGP. Čeprav je bil šele prvo leto udeleženec najmočnejšega razreda motociklističnih tekmovanj, je deloval kot izkušen star maček. Ni se ustrašil rojakov Jorgeja Lorenza in Danija Pedrose, ta trojček je letos obvladoval sceno v tem tekmovanju. In čeprav vedno ni šlo gladko, padale so tudi ostre besede na račun morda preveč divje vožnje mladega Španca, pa je na koncu Marquez postal prvak z rekordi: pri 20 letih in 266 dneh je najmlajši svetovni prvak v zgodovini elitnega razreda, postal pa je tudi prvi novinec v najmočnejšem razredu po Kennyju Robertsu leta 1978 z lovoriko že v prvi sezoni. Ker je bil pred selitvijo v elitni razred prvak tudi v obeh šibkejših, pa se je mladi španski zvezdnik postavil ob bok le trem dirkačem, ki so se v 65 letih dirkanja na svetovni ravni doslej lahko pohvalili z naslovi vseh razredov: Miku Hailwoodu, Philu Readu in Valentinu Rossiju. Slednji se je po dolgem času v središču pozornosti znova znašel konec junija, ko se je na dirki na Nizozemskem prvič po treh letih znova povzpel na najvišjo stopničko. Italijan je s tem dosegel svojo 80. zmago v najmočnejšem razredu in že 106. v tekmovanju.

(Foto: Reuters)

Velja še dodati, da se je v reliju od navijačev poslovil serijski prvak Sebastien Loeb, ki bo odslej izzive iskal v drugem avtomobilističnem športu, njegov naslednik pa je rojak in soimenjak Sebastien Ogier.

V ZDA slavili Miami, Chicago, Baltimore in Boston

V ligi NBA so drugič zapored slavili košarkarji Miami Heat, najkoristnejši igralec sezone in finala pa je bil ponovno LeBron James. Prvaki lige NHL so postali hokejisti moštva Chicago Blackhawks, ki so v konferenčnem finalu izločili tudi predlanske prvake, moštvo Anžeta Kopitarja LA Kings. V NFL ligi so na Superbowlu zmagali Baltimore Ravens, v bejzbolski ligi MLB pa so se naslova prvaka veselili Boston Red Sox.