Veselje me še ni prevzelo, ker sem, tako kot že mnogokrat, izgubil v finalu. A to je vendarle olimpijska kolajna. Ničesar si ne očitam, napadal sem na vso moč, v človeški naravi je, da delaš napake, zmaga Wilda je zaslužena, saj je bil najhitrejši že v kvalifikacijah.
V drugi vožnji finala je bilo očitno, da ste napadli na vso moč, a je bila rdeča proga počasnejša od modre.V prvi vožnji finala si nisem nabral prednosti, ker mi je tako zavrtelo nogo, da sem imel srečo, da se ni zlomila vez. Usodna je bila majhna napaka na rdeči progi, ko me je zasukalo, saj sem šel čez luknje zelo tekoče. Tvegal sem popoln napad, ne glede na to, če bi odstopil po dveh vratih. Tako se pač dela na olimpijskih igrah v finalnih vožnjah.
Ko boste vse skupaj prespali, boste verjetno čutili veliko zadovoljstvo?Nedvomno. Ko bom prišel domov, mi bo padlo veliko breme z ramen. Letos sem resnično ogromno vložil v sezono. Mnogi ne vedo, da treniram sam, kar pomeni, da si sam postavljam progo, se dogovarjam za terene za trening, skrbim za organizacijo. Če bi drugi šli po poti, kakršno sem prehodil, saj sem imel za nameček še številne težave s poškodbami, bi videli, kako težko je. Prav zaradi tovrstnih izkušenj je bila olimpijska tekma zame toliko lažja. Edina težava je, da sem lačen, ker med tekmo nisem jedel ničesar, da mi ne bi obležalo na želodcu ali da bi postal zaspan.
Ste bili po bronasti kolajni v paralelnem veleslalomu na drugi olimpijski tekmi bolj razbremenjeni?Da. Najbolj mi je pomagalo, da sem vedel, kako peljati. Upal sem si napasti že v kvalifikacijah, ni bilo treba vseskozi paziti, da bi se zgodila napaka.
Ste eden izmed treh Slovencev, ki so osvojili dve kolajni v Sočiju.Na vhodu v hišo v olimpijski vasi je fotografija z vsemi nosilci kolajn. Nisem je hotel veliko gledati, a ko sta imela dva že dve, sem si to želel še sam. Prve kolajne v Sočiju od podelitve naprej sploh nisem pogledal, ampak sem jo dal svojemu pomočniku, naj jo hrani v svoji sobi. Nisem hotel biti frajer, ki sedi na stolu, ker sem si postavil nove izzive. Vse smučarske discipline so tukaj osvojile kolajno, zato se nimamo česa bati za naslednje olimpijske obdobje.
Tržič z bogato tradicijo olimpijcev in kopico asov v smučanju je desetletja čakal na olimpijsko kolajno. Vsi ste v štirih dneh osvojili dve.V naši občini imamo zelo slabe pogoje za delo in lepo okolico. Kdor želi, lahko teče po gozdu, pa mu je lepo. Imamo dvorano s fotografijami olimpijcev iz Tržiča. Zdaj si bom šel pogledat, kdo vsi so bili. Doslej nisem hodil tja, ker nisem hotel gledati sebe. Največ mi pomeni, da me ljudje v občini podpirajo, navijajo zame in se veselijo skupaj. Navijanje se je začelo v družini, zdaj se širi krog ljudi, da hodijo tudi na tekme, ker jih je malo na televiziji. V Sloveniji si želim še kakšno tekmo svetovnega pokala več. V deskanju nimamo takšne zgodovine, kot jo ima Planica, a počasi se zanimanje za nas povečuje.
Ali bi bronasto in srebrno kolajno zamenjali za eno zlato?Ne. Iti moram stopničko za stopničko, zame ni bližnjice do zlate olimpijske kolajne. Očitno bo treba počakati do naslednjih olimpijskih iger. Glede na to, da sem tudi že malo v letih, bo to zame dobra motivacija. Prepričan sem, da bom pri 33 letih v Južni Koreji v idealnih letih za naskok na zlato kolajno.
Wild je vaš velik prijatelj. Ali se nista znala dogovoriti, da bi vzela vsak po eno zlato kolajno?Recimo takole, da vse ostane vsaj malo v družini. Veliko lepše je, da je dvakrat zlat moj prijatelj, kot pa nekdo, ki mi je antipatičen. Glede na lesk imava skupaj komplet kolajn, zraven pa je treba dodati še bron njegove žene Zavrzine. Če se dobimo na pijači, se lahko pohvalimo, da lahko nekaj pokažemo.
Kako Wild doživlja to, da vozi za Rusijo?Želel sem si, da bi meni v čast zaigrali slovensko himno. Wild takšnega zadovoljstva s himno svoje domovine ZDA nikoli ne bo doživel. Je pa v vseh vožnjah tukaj doživel bučen aplavz, jaz sem ga le v finalu. Prepričan sem, da so ljudje doma zelo glasno navijali zame. Dobro vem, skozi kakšne težke preizkušnje je šel Wild. To je dokaz, da večje kot so prepreke v življenju, lažje ti je na težkih tekmah.
V reprezentanci vsak trenira sam. Ali je kaj zavisti, ko imate dve kolajni?Najpomembneje je, da smo vsi motivirani. Že Dejan Košir je dal zagon vsem nam. Tisti, ki tukaj niso osvojili kolajne, bodo imeli motiv, da bodo na naslednjih OI dosegli več, kot sem jaz. Zame je motiv osvojiti še zlato kolajno. Tekmovalnost je vseskozi prisotna, kar je pozitivno, ker je gonilo razvoja. Z večino imam dobre odnose. Na koncu čestitaš tistemu, ki je bil boljši, in nikoli nisem čutil zavisti. Hvala bogu, da je bil izkupiček v deskanju in snežnem žlebu s petimi uvrstitvami med najboljših osem zelo soliden glede na druge discipline. Dobili smo tisto, kar smo potrebovali.
Ali se bodo razmere za delo zaradi omenjenih dosežkov zdaj izboljšale?Ne. Z mojega zornega kota sploh niso slabe in bodo ostale vsaj na dosedanji ravni.
Na katerem področju si najbolj želite izboljšav?Ker vsega ne morem početi sam, si želim več pridnih rok, ki bodo olajšale moje delo, ter čim manj tistih, ki se le sončijo. Alpski smučarji in deskarji smo zelo odvisni od smučišč, ki imajo vedno slabše sezone. Če želimo biti uspešni, bomo morali imeti takšne pogoje kot skakalci. Želim si, da bi vso sezono imel takšne razmere, kot so bile na olimpijskih igrah. Vsi smo bili enaki, imeli smo vse, kar smo potrebovali. Tukaj sem bil v desetih dneh ves čas na snegu. To je možno le, če imaš ob sebi ekipo.
Sezona je končana. Kako se boste odklopili, ko pridete domov?Najbolj si želim, da pride pomlad, pred hišo pokosim travo in se uležem na tla. Da bo mama zadovoljna, moram dokončati študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer moram opraviti le še diplomo. Po sezoni se želim tudi osamosvojiti. Za naslednje sezone so izziv kolajne na svetovnem prvenstvu in veliki kristalni globus, kar bo zame največji uspeh.