Niti slučajno, hujšanje bo še vedno na programu, vendarle gre za borih sedem kilogramov.
Je hujšanje tiste zadnje dni pred borbo stresno?Moraš biti psihično trden, obstaja pa tudi velika možnost poškodb. Med hujšanjem zbijamo tekočino iz telesa, mišice pa so posledično bolj dovzetne za poškodbe. Tega, da boksam kategorijo višje, ne jemljem kot olajševalno okoliščino, še vedno se bo treba maksimalno pripraviti in boriti, mi bo pa nekoliko lažje.
Nazadnje ste se borili 19. oktobra 2013, so težave z desnim zapestjem, ki so vam ga operirali, preteklost?V vsem tem času sem se rehabilitiral in trdo treniral ter se posvečal negi celotnega telesa. Z leti postane telo bolj utrujeno in izčrpano. Verjamem, da se vsaka stvari zgodi z namenom, sem pa naredil vse, da bom znova vrhunsko pripravljen. In veselim se že zaključnih treningov s sparing partnerji, ki sem jih najbolj pogrešal.
Spet se vam na široko odpirajo vrata do boksanja onkraj luže, kjer bo vaš menedžer sloviti Lou DiBella. Verjamete v rek, da gre v tretje rado, potem ko ste doslej proti ameriškima borcema dvakrat izgubili?Definitivno, drugače se z boksanjem ne bi več tako intenzivno ukvarjal. Vnovični preboj na ameriški trg je moja osebna zmaga. Vemo, da se je v športu težko prebijati iz kluba v klub, kaj šele iz države v državo. Amerika je bila vedno moja velika želja, vendar nisem nikoli sanjal, da me bo pod svoje okrilje vzel boksarski gigant in mi ponudil roko sodelovanja. To je zame privilegij. Prepričan sem, da se garanje na koncu vedno poplača.
Si vnovične priložnosti v ZDA želite, ker so tam boksarji na višji ravni, ali vas mika denar, saj so v igri zajetne vsote?Vse je povezano, toda denar je še najmanjši motiv. Da bi boksal zgolj zaradi denarja? Saj mi nihče ne more garantirati, da mi bo dejansko tudi uspelo. Želim boksati na višji ravni in razumeti njihov sistem dela. Nekoč sem se spraševal, zakaj Amerika, v čem pa so oni tako posebni in drugačni? Toda pri njih je boks večji spektakel, znajo ga tudi reklamirati in tržiti, vse skupaj je na višji ravni. Seveda je šport tudi v Evropi na visoki ravni, toda v ZDA gre za pravo znanost.
Se vam zdi, da še nepremagani Floyd Mayweather, ki ima 47 zmag, boksa zgolj zaradi denarja? Je na našem planetu nekdo, ki ga vendarle lahko premaga?Seveda obstajajo borci, ki bi ga v nekem drugem časovnem obdobju lahko premagali, a dandanašnji zelo težko. Zame je on ideal popolnosti v boksu. On ne potrebuje več denarja (doslej je zaslužil že 500 milijonov dolarjev, op. p.), to počne zaradi osebnih želja, saj želi biti prvi in edini, kar mu uspeva. In dokazuje, da nima toliko sreče, kot trdijo nekateri »strokovnjaki«.
Vidite sebe in njega hkrati v ringu?Z velikim veseljem. Seveda ne pravim, da bi ga premikastil, toda verjamem, da bi lahko z njim enakovredno boksal in ga tudi premagal. Si pa ne delam utvar, da bi ga lahko kar tako zlahka premagal, saj je podobno razmišljalo že veliko borcev, pa niso bili uspešni.
Preporodili ste slovensko boksarsko sceno, zdaj mnogi Slovenci razpravljajo o boksu, ki je bolj priljubljen. Kaj pa za vami, imate kakšnega naslednika?Želim si, da bi pripomogel k razvoju boksa v Sloveniji. Rad bi ga prikazal v luči, da ne gre za brutalen šport, temveč za šport, ki ima dušo in kulturo. Bilo bi super, če bi v Sloveniji tudi za menoj dobili še kakšnega vrhunskega borca, ki bi bil še boljši od mene in bi dvignil raven tega športa.
Se vidite v vlogi predsednika boksarske zveze?Vidim se, a mislim, da me drugi v tej vlogi ne vidijo. Pri nas bodo potrebne radikalne spremembe, manj bo treba govoriti in veliko več delati. Želim pomagati in se ne kititi s tujim perjem.
Držali bomo pesti, da vam tudi v ZDA končno uspe. Dejstvo pa je, da se vaša kariera počasi izteka. Obljubite, da boste čisto zadnji dvoboj, ki bo naznanil vaše slovo, odboksali v Sloveniji pred večtisočglavo množico?Definitivno. Obljubim, da se bom poslovil v Sloveniji. Vsem Slovencem in svojim simpatizerjem sem to dolžan, saj so me ves čas z dušo in telesom spremljali in bodrili.
