Dvainštirideset sekund čez 19. uro se je kot 15. s starta pognala biatlonka Teja Gregorin, kolikor je znašal njen zaostanek za olimpijsko prvakinjo v sprintu Anastasijo Kuzmino. Do sekunde enak zaostanek je obdržala tudi na cilju včerajšnje zasledovalne tekme, s katerim je na svojih četrtih olimpijskih igrah dosegla svoj največji uspeh. Le dve uri po smučarski tekačici Vesni Fabjan je streljaj stran v biatlonsko-tekaškem centru Laura Teja Gregorin pritekla Sloveniji še drugo bronasto kolajno. Ihanka je morala priznati premoč le biatlonskima velemojstricama v podobi nove olimpijske prvakinje Belorusinje Darje Domračeve (deveta po sprintu) in Norvežanke Tore Berger (deseta na startu).
Medtem ko smo v mešani coni čakali, da se nam bo pridružila športnica, smo se zavedali, da je 11. februar zgodovinski dan slovenskega športa. Triindvajsetega septembra 2000 sta dvojni dvojec Iztok Čop-Luka Špik in strelec Rajmond Debevec osvojila zlati kolajni v nekoliko daljšem razmiku, toda tudi včerajšnji bronasti dan bo ostal večno zapisan v slovenski zgodovini. »Glede na to, da sem startala s 15. mesta po sprinterski tekmi in se prebila na tretje, se to sliši neverjetno. Toda razlike so bile majhne in so mi to omogočile. Pred tekmo sem si rekla, da lahko osvojim kolajno, če zadenem vseh 20 tarč, na srečo pa je bilo dovolj že 19 podrtih. Po zgrešenem strelu sem pomislila, da je bitka za kolajno izgubljena (strelski trener Tomaš Kos je med tekmo dejal, da je za Tejo Gregorin celo bolje, da je zgrešila strel, saj bo lahko napadla iz ozadja, op. p.). Padla sem na enajsto mesto. Ko sem v zadnji krog vstopila kot peta in videla, da sta dve tekmovalki le malo pred menoj, v nogah pa sem imela dovolj moči, da sem ju lahko prehitela, sem se približala največjemu športnemu cilju. Ko sem napredovala na tretje mesto, se mi je zdela cela večnost, da sem prišla do cilja. Ko pa sem prečkala ciljno črto, sem doživljala neverjetne občutke. Kot da ne bi verjela, da sem osvojila olimpijsko kolajno. Imela sem odličen material in vsa pohvala serviserjem,« je opisovala svoje občutke Teja Gregorin, ki bo tako kot Vesna Fabjan kolajno prejela danes na slavnostni podelitvi v Sočiju. »Nisem si mislila, da bom šla pred odhodom na letališče še kdaj v Soči. Sedaj komaj čakam, da pride ta čas,« je odgovorila.
Biatlonska junakinja se je strinjala z našo opazko, da je življenjski uspeh dosegla na podlagi dejstva, da je bil pritisk nanjo manjši kot pred štirimi leti v Vancouvru. Tedaj je nosila breme uspehov slovenske biatlonske reprezentance, sedaj pa je glavna pozornost namenjena Jakovu Faku. »Lažje mi je, da nisem prva violina, ki doživlja precej več pritiska, posledično je Jakovu gotovo težje. Lažje se skoncentriram na vse treninge in tekme. Poleg tega nisem čutila nobenega psihološkega pritiska. Glede na to, da se mi v rezultatskem smislu olimpijska sezona ne odvija po načrtih, na olimpijskem prizorišču ne sodim med favoritke. Po navadi se na olimpijskih igrah dogajajo presenečenja in včeraj sem bila jaz eno od njih,« je mirno odgovarjala na vprašanja bronasta olimpijka. Dejala je, da je pred startom slišala, da je Vesna Fabjan na sosednji progi osvojila bronasto kolajno, kar ji je dalo še dodatno moč, saj je še bolj verjela, da jo lahko osvoji tudi sama.
Poškodba rame, ki jo je staknila dan pred sprintersko preizkušnjo, še vedno ni pozdravljena. Prednost pred sprintersko preizkušnjo pa je bila v tem, da je dan pred tekmo vsaj dobro spala. »Še vedno čutim bolečine v rami. Uro pred startom sem vzela protibolečinsko tableto. Upam, da bomo v naslednjih dveh dneh dokončno odpravili poškodbo. Morda se bolečine morajo pojavljati. Če športnika nič ne boli, ne vem, ali je dovolj treniral,« pravi Teja Gregorin in za konec optimistično napoveduje: »Vsak športnik si želi na vsakem tekmovanju doseči najboljše, kot zmore. Tudi sama bom skušala na naslednjih tekmah doseči maksimum. Upam, da mi bodo uspeli še kakšni dobri rezultati.«
»Teja je dobila dirko s pametnim tekom. Razporedila je moči in se ni rinila v ospredje. V zadnjem krogu je imela več moči kot vse tekmice in smo se veselili. Ko je v prvem streljanju stoje zgrešila svoj edini strel, je sicer padla na enajsto mesto, a je za drugim zaostajala le 20 sekund, tako da je bilo še vse odprto. Vesel sem, da je Teja odličen nastop izkoristila v svoj prid, saj si je to nedvomno zaslužila,« je bil presrečen glavni trener Uroš Velepec, ki verjame, da Teja Gregorin na teh olimpijskih igrah ni pokazala zadnjega vrhunskega nastopa. »Nujno moram pri uspehu Teje pohvaliti servisno ekipo. Kot vse dneve smo tudi včeraj dve uri drveli po bregu in preizkušali najbolj optimalno opremo. Vremenska napoved je sicer bila, da se bo ohladilo, a je na srečo snežna podlaga ostala dovolj mehka, da je Teji uspelo,« se je sijajni slovenski servisni ekipi, ki vsak dan iger dela čudeže v težkih vremenskih razmerah, poklonil Velepec, sicer tudi sam testni smučar v boju za čim hitrejše smuči.
