Emil Hegle Svendsen, Darja Domračeva, brata Boe, Johannes Thingnes in Terjei, Erik Lesser, Olli Hiidensalo. Prvoomenjeni zvezdniki biatlona, slednji je stalni član karavane. Te dni bi s Pokljuke zlahka nanizali nekaj sočnih zakulisnih zgodb, povezanih ne samo z (ne)zadetimi tarčami, metri, točkami. Kako z eno samo potezo dobiti naklonjenost tisočglave množice, je na tekmi skupinskega starta elitne trideseterice pokazal Nemec Erik Lesser. Ko je bil po padcu in sedmih kazenskih krogih daleč zadnji trideseti in bi se ga sodnice v kazenskem krogu najraje usmilile, je na tretji strelski postaji stoje zadel ničlo in to pospremil z visoko dvignjenimi rokami s puško v roki. Za gesto ga je množica nagradila z bučnim aplavzom. Te poteze zmagovalca v soboto ni naredil Emil Hegle Svendsen, čeprav je imel velikansko prednost. Verjetno je to v mentaliteti.
Tudi Darja Domračeva, s tremi zlatimi medaljami biatlonska junakinja Sočija, je bila zaznamovana kot kraljica kazenskega kroga. Že v prvem krogu je ob izhodu trčila s tekmico, grdo padla in poškodovala puško. Z rezervno ni zadela. Na križišču je za trenutek celo pozabila, da mora znova v kazenski krog, in obračala v smučini ter potem odstopila. Nesreča lepe Darje, ki jo povezujejo kot sopotnico Oleja Einarja Bjoerndalna, ne bi bila omembe vredna, če ne bi bila ona.
Za heroja Pokljuke bi bil proglašen Finec Olli Hiidensalo, ki je v zadnjem kilometru zasledovalne tekme padel na najbolj divjem spustu z Mesnovca in krvavega obraza pritekel v cilj. Po kolapsu Nemca Marca Morgensterna v isti klanec leta 2001 bi bil lahko zabeležen kot drugi največji osmoljenec zimske lovske dejavnosti v 22 letih. Športni direktor IBU Borut Nunar, sicer nasmejan zaradi uspešne izvedbe tekmovanja, je že odganjal kamermane z ugodnih snemalnih lokacij, da ne bi posneli krvavega obraza in naredili škandala, a uradna zdravnica dr. Petra Kaplan je le malce pobožala Finčev odrgnjeni obrazek in ga potolažila, saj je s kolesarskih dirk po Sloveniji že videla marsikaj hujšega, in vrnila Olliju nasmeh. Finca so vseeno prepeljali v bolnišnico na pregled zaradi morebitnega pretresa možganov. Nasmeh ob prvi pomoči ni bil naključen. Prvo vprašanje Olliju v cilju naj bi menda bilo: »Ali niste imeli samo tekme? Ali ste se tudi streljali?«
»To tekmo si bom zapomnil,« je po tej tekmi dal vedeti tudi Emil Hegle Svendsen, čeprav bi to težko verjeli glede na 38 zmag v svetovnem pokalu s prvo leta 2007 prav na Pokljuki, 17 kolajnami na svetovnem prvenstvu (11 zlatih) in tudi petimi olimpijskimi kolajnami, posumili pa na kakšno staro zgodbo. »Tako z lahkoto ne zmagam pogosto. Bil je neverjetno dober dan. Posebno na strelišču. Samo pomeril sem in zadeval,« je pojasnil popolno streljanje. Za sabo je pustil Rusa Šipulina in za en dan slekel večnega rivala Martina Fourcada (3.) iz rumene majice. Nagrada 13.000 evrov bruto za dvajseto norveško zmago na Pokljuki pa je nalašč za stare stroške, kot je bilo kopanje v blejskem jezeru.
Letos marca. Norvežani so zgodaj odprli sezono. Tik za labodi. Točneje v času tekem svetovnega pokala na Pokljuki. Svendsen in brata Boe, mladi udarni val reprezentance, so se po skromnem nastopu na Pokljuki zvečer na Bledu povsem sprostili. Privoščili so si kopanje v jezeru, kot ponočnjaki pa so iz pnevmatik spremljevalnih vozil več reprezentanc izpustili zrak. Tedaj naj bi si najbolj privoščili vozila švedske reprezentance (verjetno so se maščevali Bjornu Ferryu, ki je slavil tisti dan na Pokljuki), da se zjutraj niso zmogli takoj odpeljati na trening na Pokljuko. Da bi ne posumili na večne skandinavske rivale, so si, kot so tedaj pisali mediji, privoščili tudi vozilo Oleja Einarja Bjoerndalna, starešino ekipe, s katerim so dober teden prej celo sodelovali v Sočiju v štafeti.
»Kopalni dan v Sloveniji« se Svendsen ni mogel upreti tvitu. In tvit je na Norveškem požel izjemno promocijo. Alkohol in vandalizem! Tako so brez usmiljenja, čeprav so Švedi zatrjevali, da »šala ni povzročila škode«, glavna greha izpostavili norveški šefi v reprezentanci. Nesprejemljivo, ker je to v popolnem nasprotju z etičnimi smernicami, ki jih zagovarjamo. Vse tri so, kar ni bila njihova prva večja potegavščina (kazanje zadnjic biatlonkam na tekmi je tudi ena od teh), kaznovali s 100.000 kronami, kar je več kot 10.000 evrov. In še izgubili so osebne sponzorje. Na Norveškem je bila to afera meseca marca, maja je vse biatlonce »zasenčil« tekač Peter Northug. Svendsen je bil te dni na Pokljuki videti kot svetnik. In celo trenerji drugih reprezentanc, ki so marca nastope svojih varovancev primerjali s padcem forme norveških asov, tokrat niso imeli tehtnih razlogov za tovrstni izgovor.
