»Janez, vsa čast. Dokazal si, da še nisi za upokojitev, pač pa za nove zvezdice,« je Jakov Fak v cilju državnega prvenstva biatloncev (10 km) v soboto na Pokljuki stisnil roko Janezu Mariču. Sprva se je zdelo, da gre predvsem za odraz spoštovanja najboljšega biatlonca do veterana, ki mu je bil vzornik ob začetku kariere, in kanček šale, saj časomerilci še niso razkrili podatkov. Ni bila šala. Najboljša biatlonca zadnje dobe sta dobro zaznala razliko (22 sekund), čeprav sta startala z zamikom minute in pol, vseh konkurentov pa še ni bilo v cilju sicer rekordno natančne strelske tekme.
Biatlonec iz Stare Fužine je bil osrednja osebnost sobotne tekme. Sam je že pred leti pripomnil, da imajo državna prvenstva le ta smisel, da pri Dnevniku zvezdice štejemo. Biatlonska in tekaška državna prvenstva imajo še vedno noto starodobne tradicije, ko naslov pomeni poseben prestiž, drugih nagrad pa tudi v moderni dobi ne prinaša. Pozitivna zbadanja na temo zvezdic, do katerih ima uradna statistika SZS pišmeuhovski odnos, so velikokrat inspiracija za še bolj srdite in napete trenutke.
Tudi zato je vsak dvom, da bi morda Fak prijateljsko prepustil zmago reprezentančni legendi, odveč. Biatlonec iz Mrkopalja se je nalezel slovenske tradicije lova na zvezdice in od leta 2010 zmagal na vseh tekmah slovenskega prvenstva, na katerih je nastopil. Čeprav je peti skupnega seštevka svetovnega pokala po sobotni tekmi glasno razmišljal o posledicah dvodnevnih tekem, ki bi po decembrskem divjem ritmu svetovnega pokala morda ne koristile najbolje za januarsko nadaljevanje, je pretehtal športni duh. »Morda bi bilo bolje, da bi le treniral, vendar športni duh v meni želi na zasledovalno tekmo, kjer se obeta zanimivo nadaljevanje,« je razkril med iztekanjem po sobotni tekmi.
Ne odtehtajo le zvezdice, dodatno težo prinesejo tudi okoliščine. Streljanje v soboto je bilo posebnost dneva, ki je zagotovo ni bilo v vsej enaindvajsetletni slovenski in enainpetdesetletni jugoslovanski zgodovini biatlonskih prvenstev. Najboljši štirje v sprintu Marič, Fak, Peter Dokl in Lenart Oblak so namreč podrli vseh deset tarč, peti Rok Tršan pa devet. »Lepo je, da sem naredil najboljše, kar zmorem na strelišču z vsemi zadetimi tarčami. In je tako naredil tudi Jaka in še kdo. Seveda si pred tekmo nisem predstavljal, da bom Jaka premagal na ta način. Štejem si v posebno čast. Jaka je v svetovni špici,« je bil upravičeno ponosen 39-letni Janez Marič med prejemom čestitk z vseh strani za deveti naslov, ki ga je priboril predvsem na račun hitrega teka, kjer vse stavi na vadbo po svojih izkušnjah.
»Ničle« na strelišču se zdijo skoraj kot znanstvena fantastika in glede na streljanje na tekmah svetovnega pokala pred tednom dni kot mali čudež. Za streljanje na državnih prvenstvih je veljala prispodoba, da je podobno kot v vesternih med kavboji, ko le redko kateri strel zadene, kar je bila nekoč domislica Marka Dolenca. Za povprečje stare statistike je poskrbel Klemen Bauer, kralj državnih prvenstev, ki je zgrešil vseh pet tarč stoje. Mariča je razočarala tudi nečakinja Anja Eržen, ki je zamudila zgodovinski družinski dan DP. Sloves bivše blejske tekačice je strla notranjska ostrostrelka, 17-letna Urška Poje, brez Teje Gregorin in Andreje Mali v konkurenci. »Preveč tekem v decembru,« je bivši trener slovenskih biatloncev Vladimir Korolkevič navrgel tehten razlog, da poleg Južnokorejcev in Hrvatov v tekmo DP izven konkurence ni poslal na start tudi svojih ruskih biatlonk, ki so na pripravah na Pokljuki.
V nedeljo je bilo vse v okviru pričakovanj. Fak se je zapodil za legendo Maričem ter zadeve vzel v svoje roke. »Za nalogo sem si zastavil, da bom v prvem krogu ujel Janeza za 22 sekund. To sem tudi naredil, a ni bilo niti malo lahko. To je bil moj poseben izziv kot simulacija velike tekme. Zaradi novozapadlega snega in počasne smučine je bila zahtevna za dve povprečni. Pa še od mraza se je malo zanohtalo in ni bilo lahko streljati,« je Fak opisal okoliščine tekme, vključene v niz prednovoletnih priprav na nadaljevanje sezone v Oberhofu osmega januarja. »Nisem vedel, kaj namerava,« je priznal Marič. »Ko me je ujel, sem videl le Jakov bled obraz, a je potem naprej suvereno naredil. Če ne bi dobil te tekme, bi bil to čudež.«
»Mislil sem, da bo s temi zvezdicami šlo hitreje,« je v šali po sedmi slovenski zvezdici malce tožil Jakov Fak, ki na večni lestvici zaostaja za Bauerjem (10), Maričem (9) in prej omenjenim Markom Dolencem (osem od 1999–2004), ki je bil tudi prisoten na tekmi v organizacijski ekipi SK Brdo. V preteklih dveh letih je imel s te plati smolo, da je ravno v tem prednovoletnem terminu prvenstev skupaj s Tejo Gregorin uspešno nastopal na revijalni tekmi »Svetovnega ekipnega izziva« v areni Schalke v Gelsenkirchnu. Letos, na 14. izziv, kjer sta zmagala Ukrajinca Semenov in Semerenkova, ju nemški organizatorji na stadion pred 50.000 gledalcev niso povabili. Povabilo naj bi bilo vezano na odkup televizijskih pravic za slovensko področje.