»Potrudil se bom nadaljevati tradicijo,« je Jakov Fak na spletnem profilu hudomušno pripomnil dan pred pričetkom tekmovanja na Finskem. Fak je s tradicijo seveda mislil na niz kolajn, ki jih je kot posameznik osvojil na zadnjih treh svetovnih prvenstvih. Tradicija štafet je bila prekinjena lani v Sočiju. Brez Teje Gregorin, ki je zaradi bolezni primorana izpustiti (začetek) prvenstva in tako prekiniti izjemno dolgo tradicijo sijajnih nastopov na velikih tekmah, so splahneli obeti, da bi slovenska četverica vnovič upala na kolajno, kot je bil ekipni vrhunec slovenskih štafet v Ruhpoldingu pred tremi leti. Z Anjo Eržen ter standardnima članoma Andrejo Mali in Klemnom Bauerjem so v najmlajši disciplini 57-letne zgodovine svetovnih prvenstev razvrščeni v krog ekip, ki upajo na dodatno pomoč Fortune. In, kar je seveda tudi mogoče, nov zunajserijski presežek goranskega šampiona v zadnji predaji.
Jakov Fak bi lahko imel za zaščitnika kar skandinavskega boga bliska, groma in strele. No, morda ga ima. Njegov najboljši štirinožni prijatelj sliši na ime Thor. Tudi Jakov udari kot strela, da grmi še dolgo. Prvič se je zabliskalo na svetovnem prvenstvu februarja 2009 v korejskem Pjongčangu. Tedaj kot 21-letni neznanec na mednarodni sceni je osvojil bronasto kolajno, kar je bila senzacija prve vrste. Dan zatem je prvo kolajno za Slovenijo osvojila tudi Teja Gregorin.
Med elitno peterico
Ko je uspeh ponovil naslednje leto na olimpijskih igrah v Vancouvru, to že ni bilo več zgolj naključje, ki jih tudi sicer v biatlonu ni. Po odsotnosti leta 2011 je bil naslov svetovnega prvaka v Ruhpoldingu leto kasneje vrhunec kariere. Pred dvema letoma je iz Novega Mesta na Češkem prinesel še bron. Lani v Sočiju je ostal na nehvaležnem četrtem mestu z leseno oziroma pločevinasto kolajno. Torej izjemen niz nastopov na največjih tekmovanjih.
Veličastna zbirka dobi posebno veljavo ob primerjavah. Kolekcija posamičnih kolajn ga uvršča med peterico najuspešnejših aktivnih biatloncev. Na vrhu je najboljši vseh časov Ole Einar Bjoerndalen (22 kolajn), Martin Fourcade in Emil Hegle Svendsen (8 kolajn) sta tudi že med deseterico vseh časov. Pred Fakom (27. mesto) je aktiven le še Tarjei Boe (4) in za njim Anton Šipulin. Nobeno naključje torej ni, da bodo to tudi največji rivali na prvenstvu.
Vsi ti izborni dosežki pa Jakovu Faku niso uspeli tako mimogrede. Vmes je bilo mnogo turbulenc. Bronasta kolajna iz Češke in četrto mesto v Sočiju sta bila dosežena ob nizu zdravstvenih težav. Prav iz teh težav se je razvilo tesno sodelovanje z ljudmi, ki v novi osamosvojitveni dobi ob reprezentančni asistenci sestavljajo mozaik iz ozadja. Med njimi so fizioterapevt Tomaž Popit, zdravnica Nada Kozjek, trener Tomaš Kos in trener specialist za vadbo moči Jani Gril.
Prav s slednjima je v divjini Gorskega kotarja brusil nianse za Kontiolahti. Medtem ko je Kos kot dolgoletni trener v slovenski reprezentanci do lanskega »puča« že znan javnosti, je Jani Gril bolj neznan. V poletnem in jesenskem delu priprav, zunaj reprezentančnih ciklusov, ni skrbel le za vadbo moči najboljšega biatlonca, pač pa tudi za veliko drugih bolj obrobnih (logističnih) podrobnosti, ki pa so za športnika nujne v mozaiku, da je lahko polno osredotočen na šport. Uspešna zima za četrtouvrščenega biatlonca v svetovnem pokalu je najlepša nagrada zanj, pravi. Posebej se ne želi izpostavljati in tako kot Kos povzročati neprijetnosti znotraj neurejenih reprezentančnih razmer. Z njim delno sodeluje tudi Klemen Bauer.
Jakov je sprinter po telesnih predispozicijah
Sodelovanje Jakova Faka z Janijem Grilom je steklo po hudi poškodbi rame, ki mu je povzročala kup preglavic v sezoni 2013. Iz zgolj osnovne pomoči pri krepitvi moči, ki so po dveh sezonah odnesle težave z ramo, je sodelovanje postalo večplastno. »Ko je prišel k meni, je delal vaje za roke s 70-kilogramskimi utežmi, pred to sezono je naredil ogromen napredek do vaj s 115 kilogrami. Vaje nog iz počepa je s 110 kilogramov dvignil do 190 kilogramov. Ogromen napredek je to in se vidi tudi v smučini,« pravi Jani Gril na učinek sodelovanja. »Jakov je živalsko močan. Sposobnosti so mu bile položene v zibelko, ima izvrstno genetiko in tako lahko dela neverjetne stvari in še ima rezerve,« dodaja navdušeno bivši tekač na smučeh in kasneje trener v alpskem smučanju. Mimogrede, do konca sezone 2007 je pod njegovo taktirko mladinska generacija z Ilko Štuhec, Vanjo Brodnik in Marušo Ferk nanizala zgodovinsko bero kolajn na mladinskih svetovnih prvenstvih. Veliko pa svetuje tudi v kajakaških krogih.
»Jakov me navdušuje kot športnik, z njim z veseljem sodelujem. In tudi po čisto osebni človeški plati,« poudari najprej. »Jakov je po telesnih predispozicijah sprinter. Sposoben je hitrih menjav ritma, ki jim ni mogoče slediti, krasi ga tudi hitra regeneracija, saj potrebuje le deset sekund dolg spust in si že lahko opomore. Vzdrži pa tudi visoko anaerobno vzdržljivost več minut. In tudi ob najhujših naporih se mu tehnična motorika ne poruši in na pogled teče povsem enako kot spočit. Vse kot nalašč za biatlon. Prav užitek je gledati, kaj njegovo telo zmore,« ocenjuje Gril.
Medveda ga ni strah
Zadnje priprave v Mrkopalju sta Gril in Kos preživela skupaj z biatloncem v Gorskem kotarju. »Sprva je bila mišljena Pokljuka, ko pa sem v njegovem domačem kraju videl razmere, smo se skupaj odločili, da bo tam kot nalašč. Poligon Zagmajna je tik nad vasjo, ogromno snega imajo, s paleto prog in streliščem, bili pa smo sami. Sicer se je pokvaril teptalnik in smo dva dni malo improvizirali in na noge tlačili sneg po starem, a v celoti so bile optimalne razmere. Nalašč za umirjen trening. In to ni oaza miru, to je divjina. Z medvedi, risi, volkovi. In tisto o medvedu me je kar pošteno strašilo. Blizu poligona si je postregel s tremi merjasci. Če je bilo mene kar pošteno strah, Jakov to jemlje kot običajen dogodek v naravi. Se zanaša na to, da mu bo pobegnil, verjetno. Saj hiter je res, sam sem že malce zarjavel, Jakov pa še puško nosi s sabo,« se Ljubljančan smeji naravnemu habitatu v Gorskem kotarju. In napoved osebnega trenerja iz ozadja za Kontiolahti/Medvedji zaliv: »Za tek sem prepričan, da bo hiter. Za streljanje pa nisem strokovnjak. Kar sem videl, je dobro zadel. Če bo zadel, bo pri kolajni. Če ne bo, bo pa seveda garal, da jo dobi. Tak je. Sposoben je.«
