»Bil sem tako utrujen, da sem to lahko naredil le zahvaljujoč genom mame Jasmine in očeta Maria. Ko sem stekel s strelišča, sem že vedel, kaj bom naredil v dvoboju z Norvežanom. Le upal sem, da bom tako pri sebi, da bom vrh klanca vedel, kam zaviti,« je Jakov Fak v svojem šaljivem tonu opisal zaključek zasledovalne biatlonske preizkušnje v tirolskem Hochfilznu, kjer je v zadnjem vzponu opravil z Norvežanom Johannesom Thingnesom Boem in si priboril tretje mesto. Ob tem je bil do zadnjega streljanja znova poravnan z junakom dneva Martinom Fourcadom, kar je vse skupaj sijajna napoved za biatlonski konec tedna na Pokljuki.
Jakov Fak je s svojo predstavo šestnajstih zmagovalnih stopničk v karieri znova navdušil največje biatlonske sladokusce. V slogu izjemnega tekaškega finišerja, kakršen je med smučarskimi tekači le velezvezdnik Peter Northug, je v zadnjem vzponu premagal mlajšega od bratov Boe, ki slovi kot najboljši tekač med biatlonci. »In se je pokazalo, da ni najboljši,« je nagajivo pripomnil Fak, ob tem da je že z uvodnimi besedami dal vedeti, na kakšnem pragu utrujenosti visokega laktata na robu zavesti je opravil z mladim Vikingom.
»Streljati znam, brez tveganja pa ni zmage,« je bil pogumen Fakov pristop na tej tekmi, ki jo je sicer začel kot peti, 23 sekund za Boem. Do zadnjega streljanja zelo taktičnih in za trenerje stresnih obračunov z ramo ob rami je držal priključek v ospredju z Martinom Fourcadom (in Simonom Schemppom), a se je ponovila zgodba iz tekme mešane štafetne in zasledovalne preizkušnje v Oestersundu. Fak je stoje znova zgrešil tarčo, Martin in Simon ne, kar je Francozu odprlo pot do 34. zmage v karieri. Tri proti nič za Francoza. »Ja, to je res. Fourcade ima še primat. Ima le več izkušenj v takšnih situacijah. A tudi sam se hitro učim. Razmerje se bo slej kot prej obrnilo. Tudi on bo enkrat zgrešil. Vem, da ni vedno povsem natančen, tokrat je bil pač strelsko perfekten,« je opisoval veliki dvoboj z najboljšim biatloncem na svetu. Fourcade in Fak sta denimo dosegla tudi najboljša časa dneva.
A za razliko od Oestersunda se Fak že ni pustil ujeti v past Fourcadovega tekaškega zaganjanja, ni se ustrašil Rusa Šipulina, hitrega Boea, vsestranskega Schemppa. Do zadnjega streljanja je odtekel v svojem ritmu. »Spredaj je bilo danes toliko taktiziranja in razmišljanja, kot ga na tekmah ne pomnim. Posledično je bila preizkušnja toliko zanimivejša in zahtevnejša. Kar nekaj dobrih taktikov sem videl okoli sebe. Sam sem dobro izpeljal, da nisem padel v tekaško krizo. In glede na vse sem dobro naredil,« je bil upravičeno zadovoljen. S prizorišča njegove prve zmage izpred dveh let je proti Pokljuki odrinil kot tretji (196 točk). V skupnem seštevku svetovnega pokala je 20 točk za Fourcadom, ki je iz rumene majice slekel Emila Hegleja Svendsena (203 točke).
Če se Klemen Bauer z 28. časom dneva ni uspel dvigniti višje kot do 36. mesta, je imela svojo novo priložnost tudi Teja Gregorin. Bila je že tik za petami najboljši trojici, tri zgrešene tarče stoje pa so jo odpihnile nazaj proti izhodišču na 16. mesto. Najboljšo strelko začetka sezone (zadela je 92 od 100 tarč) je zmedla neljuba nerodnost, ker se je del puške zataknil za štartno številko. Na Pokljuko prihaja kot enajsta biatlonka sezone, vodilna Finka Kaisa Mäkärainen pa s tremi zmagami v vrsti.
V soboto sta z desetim mestom pozitivno presenetili obe štafeti. Ženska (Andreja Mali, Anja Eržen, Teja Gregorin, Urška Poje) je startala povsem iz začelja s številko 22, kar je odraz le enega nastopa v pretekli sezoni (Ruhpolding, 15. mesto). Vrnitev ženske štafete med deseterico prvič po 23. februarju 2010 je lepa spodbuda še posebej z biatlonkami dvajsetih let razlike. Ob tem, da sta bili prav 37-letna Andreja Mali, tretja v prvi predaji, in 17-letna Urška Poje iz Grahovega pri Cerknici, junakinji tekme. Če so bile Slovenke najboljše strelke med štafetami najboljše deseterice, so bili Peter Dokl, Klemen Bauer, Lenart Oblak, Jakov Fak po tej prvini tik za zmagovalci Rusi, Francozi in Avstrijci. Po Doklu in Bauerju je štafeto v igro za deseterico vrnil predvsem novinec v zasedbi Lenart Oblak, ki je dobro nadomestil Janeza Mariča, ki je od 26. januarja 2002 sodeloval pri vseh 25 uvrstitvah med »top 10«. Med deseterico je štafeto s sijajnim nastopom vrinil Jakov Fak, čeprav je bil trener Uroš Velepec mnenja, da bi lahko iztisnil še kaj več, a to je že posebna zgodba.