»Že zelo težko sem čakala današnji dan, da bom pospravila rolke in bomo odleteli v Skandinavijo na sneg,« je bila Teja Gregorin nestrpna pred današnjim odhodom biatlonske reprezentance v švedski Idre, kjer bodo izvedli zadnje desetdnevne priprave pred začetkom sezone svetovnega pokala. Ta se bo začela 30. novembra v švedskem Östersundu, najprej s tekmo mešanih štafet, nekaj dni kasneje pa še z nizom posamičnih preizkušenj.

Biatloncev pred zimo ne zaznamuje le silna želja po snegu, ki jo opisuje bronasta olimpijka iz Sočija. Poolimpijska sezona bo tako ali drugače zelo zanimiva tudi s številnih drugih zornih kotov. Prav takšen je bil že spomladanski uvod z nezaupnico glavnemu trenerju Urošu Velepcu, z odhodom trenerja Tomaša Kosa in menjavo vodstva panoge, ki jo zdaj vodi Tomaž Šuštaršič, bivši predstavnik za odnose z javnostmi. Vse to in še marsikaj se odraža tudi na delovanju reprezentance, ki razpolaga z 800.000 evri vrednim proračunom na ravni panoge. In čez točno mesec dni bodo že domače tekme na Pokljuki (od 18. do 21. decembra), ki bodo s svetovnim prvenstvom v marcu v Kontiolahtiju na Finskem vrhunec sezone.

Teja Gregorin še vedno polno motivirana čaka zimo, kar je sicer v popolnosti dokazala z zmagami na letnem svetovnem prvenstvu septembra v Sibiriji. »Še ena velika želja obstaja. Zmagovalni oder na Pokljuki. To je neosvojen cilj že od biatlonskih začetkov. Zelo težko bo. Velika množica naloži dodatno breme, a Jakov Fak je že dokazal, da se da. No, tudi moja kolajna je dokaz, da se znam zbrati tudi pod pritiskom, in poskusila bom,« je bila o želji vse bolj zgovorna bivša Ihanka.

Že v tem obdobju je zanimivo še to, da letos ni bilo oktobrskega snega pod Viševnikom z izjemo snežne »zidanice« tik ob gnezdišču zveličavnega planinskega ruševca, kjer je shranjena letina pretekle zime. Tako reprezentanca ni imela pogojev za prvo provizorično vijuganje, kar bi nemara lahko vplivalo na dosežke na prvih tekmah. Današnji 18. november je nemara rekordno pozen termin lovljenja prvega snega glede na primerljiva zadnja leta. »Sama nimam niti primerjave glede pripravljenosti. V Skandinavijo grem zato čisto na 'blef'. Upam, da bo pred prvo tekmo svetovnega pokala kakšna tekma. Sem tekmovalka, ki jih potrebuje. Že tako in tako sem znana po tem, da na prvih tekmah nikoli ne blestim,« malce skrbi Gregorinovo, ki je tako kot mlajši del reprezentance (Oblak, Eržen, Poje, Dovžan) ostala zvesta vadbenim zamislim trenerja Uroša Velepca in ohranila tudi psihološko pripravo z Branetom Skubicem. »S sodelovanjem z Urošem sem zadovoljna. Mislim, da sem naredila korak naprej. Tako pri teku z daljšimi maratonskimi treningi kot v streljanju z več pokanja na polno in suho,« pravi bronasta Teja.

Njena konkurenca medtem že tekmuje. V norveškem Sjusjenu, kjer so trenirale slovenske tekačice, sta bili spredaj junakinji marčevske Pokljuke Wiererjeva in Ekhoffova ter kralj olimpijskih iger Ole Einar Bjoerndalen. »Ogledal sem si posnetke tekmovanj,« je Jakov Fak, zvezdnik reprezentance, tudi dal vedeti, kako nestrpno pogleduje proti severu, da začne boj za visoko uvrstitev v skupnem seštevku svetovnega pokala. »Vidim, da mojim konkurentom pripravljenost še niha. Zaradi tega nisem zaskrbljen. Ne vidim razloga, da bi se jih moral bati. Vem, da sodim v zgornjo konico najboljših. Zavedam se, da bom imel do prvih tekem nemara najmanj kilometrov na snegu, a bom poskušal v smučini to nadoknaditi s talentom,« se zasmeji samozavestno.

Nič čudnega. Pripravljalno obdobje je izpeljal brez zdravstvenih težav. Pri vadbi sta mu svetovala tudi Jani Gril in bivši trener reprezentance, Čeh Tomaš Kos, s čimer je biatlonec iz Mrkopalja in Viča zadovoljen. »Z Janijem sem delal predvsem na vadbi moči, z Tomašem na kondicijskem in strelskem delu. Imam dober občutek. Ne bojim se nikogar,« vre samozavest iz četrtouvrščenega z olimpijskih iger v Sočiju, ki pa je s tem dosežkom zunaj kroga najbolj opaznih dosežkov iztekajočega leta, če kot kriterij vzamemo »nominacijsko« listo kandidatov za športnika leta 2014.

Vsi pa niso brez snežnega treninga. Tudi sicer bo to sezona posebnežev v slogu filma Gremo mi po svoje. Včerajšnja slavljenka 37. rojstnega dneva Andreja Mali, ki ji bo to že štirinajsta sezona v svetovnem pokalu, in mladi očka Aksla Klemen Bauer sta izkoristila sneg na Ramsauu in ledeniku Dachstein, saj sta kot celotna biatlonska štafeta vadila po lastnem prilagojenem programu. »Prav več treninga na snegu je bilo del moje zamisli za spremembo,« navrže Klemen Bauer.

Ker najstarejši Janez Marič in Peter Dokl ne bosta odšla v Skandinavijo, bo sestava popolne ekipe na prvi tekmi svojevrstna zgodba. Vsaj doslej je sistem funkcioniral. Fak je denimo pojasnil, da se je udeležil večine skupnih priprav reprezentance A, čeprav ni vadil po vadbeni zamisli Uroša Velepca. »S svojim treningom sem se prilagajal. Tudi na dnevni ravni. Prilagajal sem se stoodstotno, nisem dodatno obremenjeval nikogar. Vse se je dalo dogovoriti. Tudi Uroš se je prilagodil in ni bilo nobenih težav s sodelovanjem. O vsem smo se dogovorili. Mislim, da imamo vsi enake cilje pred sabo.« Na temo lanske zastrupitve s hrano v nizkocenovnem hotelu v Franciji, ki mu je odnesla pol sezone, je v smehu pripomnil v manirah staršev stare dobe: »Lani sem bil jezen. Če se letos ponovi kaj takega, bo pela palica.«