Dovolj sem natančna.
Sprašujem zato, ker ste poklicno zobotehnica. Kako bi ocenili nego zob Slovencev?Imam vtis, da negi namenjamo premalo poudarka. Veliko je ljudi, ki jim manjka kakšen zob, pa si raje kupijo kaj drugega, kot da bi si omislili nov zob.
Obstaja fama, da ste zobni tehniki odlično plačani za svoje delo.Če ima zobotehnik službo v Nemčiji, je res tako. Tam je razmerje med zobotehnikom in zdravnikom 70:30 v korist zobotehnika, pri nas je ravno obratno. Delo je sicer luštno, plačilo pa ni primerno delu. Lepi zobje so ključni pri videzu človeka.
Je zahtevno narediti enega ali več zob, da se stranki res dobro prilegajo v ustno votlino?Zelo zahtevno. Veliko ljudi stremi k temu, da ima preveč bele zobe, mene pa je mentorica poučila, da morajo zobje delovati naravno, tako da sogovornik sploh ne opazi, da so umetni. In takšno razmišljanje podpiram tudi sama.
Denar vam pride še kako prav za dirkanje, ki velja za šport, ki kar požira evre. O kolikšnih zneskih govorimo?Zneski so različni, odvisno od tega, kakšen cilj si zastaviš, se pravi kakšen tip dirkalnika želiš imeti, kakšne pnevmatike, ali delaš testne kilometre... Reli je že v osnovi tako drag, da si testov sama ne morem privoščiti, zato samo dirkam.
Kdaj ste začutili, da brez odločnega pritiskanja stopalke za plin ne bi mogli živeti?Leta 1987, ko sem bila stara šest let, sem odpeljala prvo dirko v gokardu, se pravi, da je moja povezanost z avtomobilskim športom že zelo dolga. Začutila sem neizmerno veselje, ki traja še danes. Pogostokrat se vprašam, ali mi je tega treba, a je odgovor vedno enak – da! Vožnja pač odtehta svoje, sploh če poteka v skladu z načrti.
Ampak v mladosti ste se pa s punčkami gotovo igrali?Imela sem tako avtomobilčke kot tudi barbike.
Adrenalina je v reliju izdaten odmerek. Se vam je kdaj že primerilo, da ga je bilo enostavno preveč in vas je postalo strah?Strahu ne sme biti, je pa odmerek adrenalina res izdaten, in ko popusti, se v glavi pogosto zaveš, kako nevarno zna biti vse skupaj, s kakšnimi posledicami. Bolj ko razmišljaš o negativnih posledicah, slabše je.
Kaj pa takrat, ko ste z nissanom micro pristali na strehi, vas je bilo strah?Vse se je zgodilo zelo hitro, v enem trenutku. Pri vsem skupaj mi je najbolj ostalo v spominu, da je bil še najbolj zoprn izstop iz prevrnjenega avta, ker je bil kompliciran.
Bi upali početi to, kar počne vaša sovoznica Blanka Kacin, buljiti v potno knjigo, dajati navodila in 100-odstotno zaupati vozniku?To sem dve sezoni počela tudi sama, a se nisem dobro počutila, vožnja je nekaj čisto drugega, veliko bolj uživaškega.
Kako si poenostavita delo, da res razumeta druga drugo? Pri visoki hitrosti je vsaka napaka lahko usodna.Da napišeš dober radar, je potrebne predvsem veliko vaje. Vsako dirko ga malce dopolnjujeva, sedaj pa sva dosegli neki stalen način zapisovanja radarja in le malo je stvari, ki jih pri ogledu proge in zapisovanju še spreminjava. Moja izkušnja je taka, da radar bereš od spodaj proti vrhu in v dveh stolpcih, dobro je tudi imeti kakšne nevarne točke podčrtane z rdečo. Veliko se seveda pogovarjava, vmes je tudi kakšen babji čvek, sploh med relijem, kar se mi zdi pomembno. S sitno žensko pa res ne bi mogla skupaj sedeti.
Znate v glavi preklopiti, ko se iz dirkalnika presedete v osebni avto? Kar povejte, koliko kazenskih točk imate.Kazenskih točk sem imela veliko, trenutno imam le še tri. Vedno sem vozila prehitro, pa ne zato, ker bi bila podivjana šoferka, temveč ker so bile omejitve zavoljo dela na cesti. Nisem bila nevarna voznica. Tisti, ki norijo po cesti, mi gredo na živce, sem pa seveda dinamična voznica.
Zadnje časa opažam, da jih vse več vozi prepočasi in ne prehitro, a za to niso kaznovani.To ni prav, tudi prepočasne bi morali sankcionirati. Ogromno je voznikov, ki se na obvoznici vozijo po levem pasu z vsega 90 km/h, desni pas pa je prazen. Menim, da ima preveč ljudi vozniški izpit. Konec koncev vožnja z avtomobilom ni enostavna. Kot ne more vsakdo biti kuhar, tako ne bi smel biti vsakdo voznik.
Kdaj preklinjate za volanom?Seveda. Kdo pa ne. Tudi med relijem kakšno podzavestno rečem, pa me na izrečeno opozori šele sovoznica.
Za ženske voznice velja stereotip, da imajo težave z bočnim parkiranjem. Ga obvladate?Znam brez težav bočno parkirati. Stvar navade pač. Pri ženskah je mogoče pri vožnji z avtom prepogosto prisoten strah, ki je nepotreben, pri moških pa ego, da vse zmorejo.
Ženski stereotip številka dve pravi, da brez nakupovanja modnih oblačil ne gre. Je res, da sami ne čutite posebne potrebe po nakupovanju?Od nakupovanja nisem odvisna. Je pa pri novinarjih, ko pišejo o meni, pogost naslov: Raje denar za štartnino kot pa za nove kavbojke. Ta stavek mi vedno pripišejo, pa čeprav sem tudi sama rada v novih kavbojkah. Me pa seveda na kakšnem nočnem nakupovanju ne boste videli.
Znate pa zato na dirkalniku marsikaj postoriti, verjetno več kot zgolj zamenjati pnevmatiko.Tehnika me zanima, že po zvoku je mogoče ugotoviti, kaj gre narobe. Seveda znam na dirkalniku kakšne malenkosti tudi sama postoriti, ob zamenjavi pnevmatike seveda.
Kakšen je vaš odnos z moškimi relijskimi vozniki, se počutijo manjvredne, ko vozite hitreje, kot vozijo oni?Vsake toliko je morda kdo jezen, a se s tem ne obremenjujem. Mi je pa fino, ko sem od moških hitrejša.
Zakaj v dirkaškem športu ni več žensk?Že v osnovi je zanimanje žensk za dirkanje veliko manjše kot pri moških. Sama se v moški družbi odlično počutim, zato bi ženskam priporočila, naj poskusijo z dirkanjem. Tudi mojih prijateljic dirkanje ne zanima, sprašujejo me, zakaj to sploh počnem. Seveda pa poante dirkanja ne razumejo niti nekateri moški, ki na primer raje igrajo šah.
Se kot ženska v moškem športu lažje tržite?V Sloveniji to, da si dober ali nisi dober, pri trženju ne igra pomembne vloge. Če bi se skupaj z bratom, ki je igral hokej, rodila na Češkem, bi bilo vse skupaj lažje, denarja bi bilo več. Lani sem vozila nemško ligo, o kateri so v nemških medijih izdatno poročali. V Sloveniji pa se mi zdi absurdno, da nekateri želijo, da jim plačam, da bodo o meni pisali.
Kaj vse bi bili pripravljeni v zameno za bogatega sponzorja narediti, se tudi pomanjkljivo oblečeni slikati?Neka tekmovalka, mislim, da je iz Ukrajine, se je slekla za Playboy in je izpadlo resnično dobro, toda mene kaj podobnega ne zanima.
V Sloveniji velja za meko relija Idrija. Tudi vaša sovoznica je od tam. Je kaj posebnega v vodi, ki jo tam pijejo?Dobro vprašanje, a odgovora ne poznam. Nekateri sicer pravijo, da so zato dobri vozniki relija, ker je na poti do Idrije ogromno ovinkov, ne glede na to, s katere strani se ji približaš.
Vaša delovna obleka je negorljiva in kar debela pa še čelado morate imeti na glavi in HANS okoli vratu. Vsi reliji pa so praviloma spomladi in poleti. Zdi se kot idealen recept za shujševalno kuro.Na dirkah imamo s seboj odličnega kuharja, tako da mi za preveliko izgubo kilogramov ni treba skrbeti. (smeh) Seveda izgubimo nekaj kilogramov predvsem na račun vode, ki gre iz telesa, dan po dirki pa je celotno telo malce utrujeno, sploh če gre za makadamsko dirko.
Se je na vso to opremo težko navaditi?Niti ne. Še najbolj zoprn je bil občutek, ko sem si prvič nadela zaščito HANS, a sem že po nekaj odpeljanih kilometrih pozabila, da jo imam okoli vratu.
Glede na to, da je bil brat hokejist, ste gotovo že bili v hokejski slačilnici.Seveda sem bila, a ne za dolgo, ker tam pa res močno smrdi.
Saj to me najbolj zanima: tudi vaša oblačila morajo po koncu relija pošteno smrdeti.Dišijo zagotovo ne, a je razlika, če sva v avtu dve osebi in se potiva ali če gre za hokejsko slačilnico, v kateri je več kot prepotenih 20 moških. Na srečo lahko opremo po vsakem reliju vržem v pralni stroj in je nato znova dišeča. Seveda pa imam pod kombinezonom negorljivo spodnje perilo, ki ga lahko vsakodnevno zamenjam s svežim.
Zbranost zahteva vrhunsko pripravljenega voznika. Hodite v fitnes, tečete...Premalo sem aktivna, to priznam. Večja je fizična pripravljenost, boljša je tudi psihična, utrujenost pa manjša.
Kako huda je utrujenost po koncu relija?Ni tako zelo grozno. Dostikrat si po koncu relija rečem, da če bi bile na sporedu še tri hitrostne preizkušnje, bi bilo pa res super. Se pa seveda zgodi tudi, da sem močno utrujena, toda hudih bolečin v mišicah nikoli nimam.
Babica je vaša navijačica. Drži, da ne ubogate njenih nasvetov?Vedno mi reče: Asja, pelji počasi, boš daleč prišla. Ni se še zgodilo, da mi pred dirko tega ne bi dejala.
In kako vas kaznuje, ker je ne ubogate?V bistvu me ne. Je pa vesela, da se ukvarjam z nečim, kar me veseli, pa čeprav je zaradi tega v skrbeh.
Za volanom ste že 27 let. Si sploh predstavljate življenje po tem, ko boste dirkanje obesili na klin?Žal sem vse starejša in si bom sčasoma morala predstavljati, da bo dirkanja nekoč konec. Zavedam se, da sem ženska in imam kot voznica relija krajši rok trajanja. Ne bom sicer rekla, da pri 40 letih ne bom odpeljala še kakšne dirke... Nikoli ne reci nikoli.
Na kakšen način boste preganjali dolgčas?Trenutno sodelujem pri snemanju oglasov in mi je delo zelo všeč. Ne znam si predstavljati, da bi osem ur na dan sedela v pisarni. Pri zobotehničnem poslu sicer sediš v laboratoriju, toda niti dve od stvari, ki sem jih počela, nista bili enaki, zato me je delo privlačilo in sem v njem uživala. Toda pri snemanju reklam je najboljše to, da je prav vsaka drugačna, ves čas si na terenu, zanimivo je videti, kaj se med snemanjem dogaja in kakšen je nato končni izdelek.