Na stezi ne kaže, da ima vsega 21 let. Nič čudnega, ko pa je na motorno kolo s pomožnima kolesoma za pomoč pri lovljenju ravnotežja sedel pri štirih. Božično darilo mu je kupil oče, sicer fanatični privrženec motociklističnega svetovnega prvenstva, ki si je leto za letom v živo ogledal veliko nagrado v Jerezu. Z motorjem sta hitro postala eno, meje so padale druga za drugo in ko je s številko 93 postal najmlajši vseh časov, ki mu je uspelo slaviti zmago v kraljevem razredu, nikomur v Austinu sploh ni padlo na pamet, da na proglasitvi ne bi smel piti šampanjca, ker je zakonsko dovoljena meja za pitje alkohola v Teksasu 21 let.
Velja za mladostno predrznega in posledično brezkompromisnega, kar je prednost v primerjavi s starejšimi tekmeci, ki ne tvegajo vedno stoodstotno, saj jih doma čakajo žena in otroci. Večkrat je bil že na robu padca, a se je pogosto izvlekel. Zlomljena noga pred začetkom letošnje sezone pa ga v pripravah ni preveč ovirala. »Vidi se, da sem mlad in tvegam več kot starejši, ki znajo preračunati stopnjo tveganja,« se zaveda svoje prednosti. Ker neomajno zaupa v svoje sposobnosti, ne potrebuje posebnega obreda pred dirko ali amuleta v znak vraževerja. Res pa je, da na motocikel vedno sede z leve strani. Vsi, ki od blizu spremljajo karavano najboljših motociklistov, pa se zavedajo, da gre za biser, ki pa še vedno zahteva brušenje. Če mu bo letos kljub mladosti še drugič zapored uspelo postati svetovni prvak, bo to na robu verjetnega. Kaj bo šele, ko bo starejši in izkušenejši?