Kdor čaka, dočaka. In eden najboljših motociklistov vseh časov, jo je dočakal – zmago namreč. Valetino Rossi je po skorajda treh sušnih letih na Nizozemskem znova pokoril vso konkurenco (drugi je bil Marc Marquez, tretji pa Cal Crutchlow) in na najvišjo stopničko v kraljevskem razredu stopil že osemdesetič. Italijan, ki v svetovnem prvenstvu nastopa že vse od leta 1996 in je postal svetovni prvak v vseh razredih, je bil tako vesel, kot bi šlo za njegovo prvo zmago, zato ne čudi, da je s šampanjcem šprical na vse strani. Toda do pravljičnega sedmega naslova prvaka je še dolga pot, saj za vodilnim Špancem Danijem Pedrosom zaostaja velikih 51 točk.
Pregovor, da jabolko na pade daleč od drevesa, mu je pisan na kožo. Njegov oče Grazziano je bil namreč motociklistični dirkač. Ker se je mama Stefania zavedala nevarnosti, ki jih prinaša hitra vožnja na dveh kolesih, je svojega moža nagovorila, da Valentinu namesto motorja raje kupi varnejši gokard. Hitrost v krvi je potrdil že pri petih letih, pri desetih pa je postal regionalni prvak. Toda na dirkanja na dveh kolesih ni pozabil in vse pogosteje je sedel tudi na minimoto. Ker so stroški dirkanja postajali previsoki za skromni družinski proračun, je dirkanje z gokardom opustil, pri 14. letih pa dobil prvič priložnost, da sede na 125-kubični motor. Že v prvem ovinku, le dobrih 100 metrov po startu, je padel. A ni obupal. Dve leti kasneje je prvič postal svetovni prvak, se nato presedel na 250-kubični motor in pri 18. letih znova pokoril vso konkurenco, leto kasneje pa je presedlal v kraljevski razred, kjer so mu tekmeci večinoma gledali v hrbet, nepremagljiv pa je bil med letoma 2001 in 2005 ter v letih 2008 in 2009.
Prijatelji ga kličejo Doktor. O nastanku tega vzdevka sta dve teoriji. Po prvi naj bi vzdevek dobil, ker je diplomiral na fakulteti, po drugi pa zato, ker doktor v Italiji označuje nekoga, ki je pomemben in ga vsi spoštujejo. Zanimiva je tudi zgodba okoli številke 46, ki ga spremlja že vso kariero. Zanjo se je odločil, ker je njegov oče do prvih treh zmag prišel s to številko. In čeprav svetovnemu prvaku pripada številka 1, je Rossiju spomin na očeta pomembnejši, enico pa je v letih, ko je bil svetovni prvak, nosil na ramenih dirkaškega kombinezona.
Danes že 34-letni motociklist je zelo vraževeren in znan po točno določenih ritualih pred vsako dirko. Vedno se ustavi približno dva metra od motorja, se skloni in seže po čevljih. »To je trenutek, v katerem se zberem in pogovarjam z motorjem,« je razložil ritual, ki pa ni edini. Vedno si najprej obuje levi čevelj in nadane levo rokavico, tudi na motor sede vedno enako. Toda 5. junija 2010 mu na dirki v domačem Mugellu rituali niso prinesli sreče. Pri padcu s hitrostjo 200 km/h si je zlomil golenico in bil operiran, že mesec kasneje pa se je na stezo čudežno vrnil.
Uspehi in slava so mu prinesli tudi zajeten kupček denarja na bančnem računu. Hišo ima v Londonu, vilo na Ibizi. Nič čudnega, ko pa je v najboljših letih zaslužil po 35 milijonov ameriških dolarjev na leto. Njegova velika ljubezen so športni avtomobili, med njimi sta tudi ferrari 458 italia in BMW M3, ki so mu ga podarili, ljubezen do morja pa izkazuje z razkošno jahto, pershingom 56, za katero je odštel 2,2 milijona evrov. Navija za nogometaše Interja iz Milana, pogosto pa menja lepa dekleta, med katerimi se je zvrstilo kar nekaj italijanskih igralk in manekenk.
A bogastvo mu očitno ni bilo dovolj, saj so ga leta 2007 pod drobnogled vzeli italijanski dacarji, ki so preiskovali, kam je poniknilo 160 milijonov dolarjev med letoma 2000 in 2004. Ker je prebival v Londonu, je imel številne davčne ugodnosti in mu ni bilo treba prijaviti zaslužkov od pokroviteljev. Vsaj tako je menil. Tako je leta 2002 italijanski davčni upravi prijavil le 500 evrov zaslužka. Toda na koncu je moral priznati poraz, februarja 2008 pa je sporočil, da se je odločil za poravnavo v višini 60 milijonov dolarjev.
Da gre za čudežnega dečka, ki se odlično znajde tako na dveh kot tudi štirih kolesih, je potrdil na testiranjih formule 1, ko je leta 2006 sedel v bolid Ferrarija. Že prvi dan testiranj je za najboljšim časom Michaela Schumacherja zaostal za vsega sekundo in bil hitrejši tako od Marka Webberja, Davida Coultharda in Jarna Trullija. Zadnji dan testiranj je zaostanek za Nemcem zmanjšal za polovico. »Je izjemno nadarjen. Prepričan sem, da bi bil že na prvi dirki formule 1 zelo konkurenčen, mu je laskal sedemkratni svetovni prvak. A bolj kot formula 1 mu je bil blizu reli. Njegov mladostni vzornik je bil namreč svetovni prvak Colin McRae, ki ga je celo naučil osnov dirkanja. Novembra 2006 je za volanom subaru impreze nastopil na Novi Zelandiji in se med 39 dirkači uvrstil na 11. mesto. Vse glasnejše so bile govorice, da bo naslednja postaja WRC. »V človeškem telesu se med 22. in 34. letom ne spremeni veliko, zato imam še nekaj časa, da začnem dirkati na štirih kolesih. Bolj kot formula 1 mi je blizu reli,« je dejal veteran, ki so ga zaradi zaslug na mednarodni ravni nagradili z državnim odlikovanjem.
