Novozelandka Valerie Adams je vrhunska športnica, ki se je le redko v svoji karieri znašla na prvih straneh atletskih poročil. Izjemna suvalka krogle se s stransko vlogo nikoli ni obremenjevala. Čeprav je na pogled zelo robustna (v višino meri 193 cm in tehta 120 kg), je izjemno dostopna športnica, ki jo je bilo venomer užitek opazovati na delu, pri katerem je izjemno uspešna. Zadnji delovni dan minulega tedna je v Monte Carlu v svoji disciplini dosegla že 53. zaporedno zmago, kar je trenutno najdaljši atletski niz nepremagljivosti.
Posledično ima 29-letna težkokategornica (v četrto življenjsko desetletje bo vstopila 6. oktobra letos) v svoji vitrini ogromno najprestižnejših lovorik, ki jo uvrščajo med najuspešnejše atletinje vseh časov. Od leta 2005, ko je kot 20-letna suvalka na svetovnem prvenstvu v Helsinkih osvojila srebrno kolajno, je na največjih tekmovanjih doživela le en poraz. Na svetovnem dvoranskem prvenstvu leta 2010 v Dohi jo je namreč premagala Belorusinja Nadžeja Ostapčuk. Sicer pa je Novozelandka osvojila dva naslova olimpijske prvakinje v Pekingu in Londonu, štiri zaporedne naslove svetovne prvakinje (Osaka, Berlin, Daegu in Moskva, kjer je po osvojenih lovorikah prehitela dotlej najuspešnejšo suvalko krogle Astrid Kumbernuss) ter še tri naslove dvoranske svetovne prvakinje (Valencia, Carigrad in Sopot).
Svoje prve velike uspehe je najboljša suvalka krogle vseh časov doživela s priimkom Vili. Bila je namreč poročena z Bertrandom Vilijem, metalcem diska z Nove Kaledonije (otok v jugozahodnem Tihem oceanu). Leta 2010 je zakon razpadel, Novozelandka pa je znova prevzela dekliški priimek, ki ga nosi po očetu Sydneyju. Angležu, ki je imel s petimi različnimi ženskami kar 18 otrok (mama Valerie prihaja iz Tonga), med katerimi v športnem svetu ni slavna le nepremagljiva suvalka krogle. Najmlajši Valeriejin brat Steven Adams (predvčerajšnjim je dopolnil 21 let) je namreč košarkar v najmočnejši ligi na svetu NBA, kjer si služi kruh v Oklahomi. Še dva brata sta košarkarska profesionalca na Novi Zelandiji, Sid Adams pa je profesionalni igralec bejzbola.
Valerie Adams je poleg Usaina Bolta, Veronice Campbell - Brown, Jacquesa Freitaga, Jelene Isinbajeve, Kiranija Jamesa, Jane Pittman, Danija Samuelsa in Davida Storla ena izmed devetih svetovnih atletov, ki so postali svetovni prvaki v kategorijah mladincev, mlajših članov in članov. Z osebnim rekordom 21,24 m je rekorderka Nove Zelandije, Oceanije, Commonwealtha in svetovnih prvenstev. Svetovni rekord Natalije Lisovske (22,63 m) je za Novozelandko, ki v nasprotju s številnimi tekmicami nikoli ni bila dopinška grešnica, nedosegljiv. Edini poraz, ki ga je Valerie Adams doživela v zadnjih trofejnih letih, se je zgodil predlani v olimpijskem finalu v Londonu, v katerem je bila najdaljša Nadžeja Ostapčuk. A je beloruska metalka kmalu padla na dopinškem testu, tako da je Valerie Adamas slavnostno prejela zlato kolajno že slab mesec pozneje v Aucklandu.
»Neizmerno uživam. Nimam nobenih želja, koliko tekem bi bila rada neporažena. Vem pa, da mlade suvalke krogle trdo garajo, da bi me izrinile s prestola. Kot sem nekoč jaz. Obljubljam, da bom storila vse, da bo niz nepremagljivosti trajal čim dlje. Zato se na vsako tekmo maksimalno pripravim. Če bom zdrava, lahko še nekaj časa zmagujem,« pravi Valerie Adams. »Ključ do mojih uspehov je v tem, da v svojem delu resnično uživam. Z lahkoto se dopoldan odpravim na trening in iz sebe potegnem maksimum. Poseben užitek pa je, ko se začne tekma. Imam dovolj izkušenj, zato pritisk prenašam lažje kot tekmice. Poleg tega sem zelo samozavestna, kar mi pomaga, da na tekmah izvedem najboljše mete, s katerimi zmagujem,« ključ do svojih uspehov opisuje ena najprepoznavnejših Novozelandk.
»Včasih me kdo vpraša, ali sem naveličana zmag. Kako neki naj jih bom? Občutki po zmagah predvsem na velikih tekmovanjih so prečudoviti. Takšnih občutkov se preprosto ne moreš naveličati. Poleg tega se zavedam, da predstavljam svojo državo, na katero sem izjemno ponosna. Kot so tudi moji rojaki name, zato se venomer veselim, ko se jim oddolžim z uspehi,« razlaga dvakratna olimpijska zmagovalka, ki je imela v svoji karieri tudi nekaj težav s poškodbami. Predvsem koleni in zapestjem. A se je na sceno venomer vrnila zmagovito. Največji preskok je naredila leta 2010, ko je spremenila tehniko meta, potem ko je trenerja Kirstena Hellierja, s katerim je sodelovala enajst let, zamenjala z Didierjem Popom.