Mrzlo vreme, namerili so le 13 stopinj Celzija, pa ni oviralo Bolta. Po porazu 6. junija v Rimu, ko je na 100 metrov klonil prvič po avgustu 2010, je znova porazil vso konkurenco in kot prvi letos tekel pod 20 sekundami. Prejšnji izid leta je izboljšal za 21 stotink in Jaysumo Saidyja Ndureja z Norveške (20,36) prehitel za več kot pol sekunde. Evropski prvak Churandy Martina z Nizozemske, ki je lani dosegel osebni rekord (19,85), je bil zaradi prehitrega starta diskvalificiran in se dolgo ni mogel sprijazniti s tem, da je dobil rdeč karton.
Zelo zelo mrzlo
»Bilo je zelo, zelo mrzlo. Kljub temu sem skušal narediti največ, kar je bilo v moji moči. Uspelo mi je, zato sem zelo zadovoljen. Imel sem zelo dober start, posebej zaradi prvega nastopa v sezoni na 200 m. Sedaj se vračam domov in bom skušal popraviti napake, ki jih še delam. Še vedno merim na hitrejše čase,« je dejal Bolt, olimpijski zmagovalec, svetovni prvak in svetovni rekorder. Tekmece je v svojem slogu dotolkel v zadnjih štiridesetih metrih. Na tej poti je izboljšal tudi rekord mitinga, ki ga je Namibijec Frankie Fredericks dosegel leta 1996 (19,82).
Meseret Defar je na razdalji, na kateri je dvakrat postala olimpijka zmagovalka (2004 in 2008), slavila tudi na šesti etapi letošnje diamantne lige, ter krepko izboljšala dosežek leta. Tega je imela prej od tekme v Eugenu v lasti rojakinja in svetovna rekorderka Tirunesh Dibaba (14:42,01). Pod ta čas so se tokrat spustile tudi Kenijka Viola Jelagat Kibiwot (14:33,48), Etiopijka Genzebe Dibaba (14:37,68) in druga Kenijka Margaret Wangari Muriuki (14:40,48).
V zaključku ni bilo prerivanja
Poražen pa je bil drugi dvakratni olimpijski prvak, Kenijec Ezekiel Kemboi. Na 3000 mm zapreke je bil ves čas pred njim rojak in mladinski svetovni prvak Conseslus Kipruto, zato tokrat ni prišlo do prerivanja v zaključku kot v Eugenu, ko je nato Kemboija doletela diskvalifikacija. Osemnajstletni Kipruto je dokaj gladko prišel do svoje tretje »diamantne« zmage. V skoku v višino, kjer ni šlo prek dveh metrov, je slavila Rusinja Svetlana Školina (1,97 m), boleč poraz pa je s šele petim mestom in 1,85 m doživela Hrvatica Blanka Vlašić.
V troskoku je zmagala Kolumbijka Caterine Ibargüen (14,81 m), srebrna na lanskih olimpijskih igrah v Londonu. Pred Rodičevo sta bili le še Ukrajinka Olga Saladuha (14,56 m), aktualna svetovna in evropska prvakinja ter bronasta na lanskih OI, in Rusinja Ana Pjatik (14,16 m), dvakrat tretja na svetovnih prvenstvih (2005 in 2009).
Pravo počutje
»Počutje je bilo pravo, ker sem se po daljšem času ponovno vrnila med svetovno elito. To je bilo zame nekaj posebnega. Škoda zaradi hladnega vremena, ker bi drugače dosegle večje daljave. Steza je bila mokra in zelo trda, zato je bilo zelo težko skakati. Tako smo menile vse, ki smo tekmovale, to pa kaže tudi dosežek Saladuhe, ki je pol metra krajši od njenih siceršnjih sposobnosti. Zadovoljna sem z uvrstitvijo in tudi s skokom prek 14 m,« je dejala Rodičeva.
Rodičeva je začela s 13,35 m, nadaljevala pa s 13,96 in 13,70 m. Po dveh prestopih se je zbrala in prav v zadnji, šesti seriji, dosegla svojo največjo daljavo dneva. »V prvem skoku me je povsem obrnilo, zato je bil rezultat katastrofalen. Potem sem se približala 14 m, v prestopih presegla to znamko, zato sem se do zadnjega prepričevala, da lahko toliko prestopim. V šestem skoku sem prišla na polovico odrivne deske, pa kljub temu poletela 14,10 m. Takoj za mano je nastopila Pjatikova, ki mi je dejala, da je ob moji tako dobri daljavi tudi ona dobila dodatni zagon in me je prav v zadnjem skoku prehitela,« je nastop opisala Primorka.
Dosežek Rodičeve iz Osla pa je še vedno deset centimetrov manjši, kot znaša norma za nastop na svetovnem prvenstvu avgusta v Moskvi (14,20 m). »Še vedno lovim teh deset centimetrov in upam ter želim si, da bom normo končno dosegla v soboto v Novi Gorici na finalu atletskega pokala,« je napovedala Rodičeva.
