Lavillenie navdušil v Göteborgu, a ostal brez želenega dosežka

Lavillenie osmoljenec prvenstva

Lavillenie je kljub uspehu postal osmoljenec prvenstva. Do vključno višine 5,91 m je imel le štiri, a uspešne skoke, nato pa še petega in šestega na 5,96 in 6,01 m. Letvico je dal nato postaviti na 6,07 m. Prva dva poskusa sta bila neuspešna, po tretjem pa je letvica, ki se je dolgo majala, ostala v zraku, vendar ne na ležišču stojala, ampak centimeter višje na začetnem kovinskem delu. Sodnik je zato dvignil rdečo zastavico in poskrbel za pravo dramo, saj se je Francoz že delil veselje z občinstvom v prepričanju, da je postal drugi najboljši skakalec s palico v dvoranski atletiki vseh časov. Osebni rekord ima namreč na višini 6,03 m, kar je manj od Ukrajinca Sergeja Bubke (6,15 m) in Avstralca Stevena Hookerja (6,06 m).

Skok s palico je sicer postregel z dvobojem zadnjih let, ki pa ga je kmalu prepričljivo dobil Lavillenie, olimpijski zmagovalec iz Londona in aktualni svetovni dvoranski prvak. Nemec Björn Otto je bil spet njegov edini pravi tekmec, ki pa je že kmalu znašel v nezavidljivem položaju. Po neuspehu na 5,86 m je svoja zadnja poskusa pustil za 5,96 in 6,01 m, vendar je bil neuspešen in je tako kot v Londonu ter na prejšnjem dvoranskem SP končal na drugem mestu.

Pri skokih v daljino izid sezone

V skoku v daljino je že prva serija postregla z izidom sezone, ko je Menkov, bronast na lanskem dvoranskem SP, z 8,28 m za centimeter prehitel domačega ljubljenca Michela Torneusa, bronastega na lanskem EP, ki je postavil švedski rekord. Oba sta ob številnih prestopih pred zadnjo serijo še po enkrat presegla osmico, Šved z 8,10, Rus pa z 8,31 m, ko je v četrti seriji postavil tudi končno najboljšo znamko. Gledalci v dvorani so zadržali dih, ko smo merili zadnji skok Torneusa, ki pa je meril 'le' 8,29 m, kar je bilo le dva centimetra manj od zlate daljave. Tretji je bil Nemec Christian Reif (8,07 m).

Belgijka Tia Hellebaut, olimpijska zmagovalka iz Pekinga in nekdanja svetovna in evropska dvoranska prvakinja, je kot prva končala tekmovanje v skoku v višino, saj ni preskočila 1,92 m. Na višini 1,99 m pa je ostala le še trojica, od tega dve domačinki. Toda Beitia je bila uspešna v drugem poskusu, Ebba Jungmark in Emma Green Tregaro pa sta letvico po trikrat podrli. Jungmarkova je bila druga, ker je 1,96 m zmogla v prvem, Emma Green Tregaro pa v drugem skoku. Beitia, lanska evropska prvakinja na prostem, je po treh srebrnih in enem bronastem odličju na dvoranskih prvenstvih stare celine prišla do prvega zlata.

Na 60 m je Najmova po fotofinišu dobila zlato, saj je tudi Ukrajinka Marija Rjemjen tekla 7,10 sekunde, le stotinko za njima pa je bila Francoznja Myriam Soumare (7,11). Na 1500 m so prav tako odločale stotinke. Mekhissi, dvakratni olimpijski podprvak in dvakratni evropski prvak na 3000 m zapreke, je za pet stotink ugnal Turka Ilhama Tanuia Özbilena (3:37,22), slabe pol sekunde počasnejši pa je bil bronasti Francoz Simon Denissel (3:37,70). Za Sintnicolaasom je bil v mnogoboju drugi Francoz Kevin Mayer (6297), tretji pa Srb Mihail Dudas (6099).

Naslednje dvoransko EP bo leta 2015 v Pragi, letos pa bo največje atletsko tekmovanje avgusta v Moskvi, kjer bo potekalo svetovno prvenstvo na prostem.

Slovenci na EP v Göteborgu ostali brez finalnega nastopa

Na 32. atletskem evropskem dvoranskem prvenstvu v švedskem Göteborgu slovenski predstavniki niso dosegli ene finalne uvrstitve, kar je bil cilj Atletske zveze Slovenije pred EP. V sedemčlanski močno pomlajeni reprezentanci je bilo skoraj polovica debitantov na velikih članskih tekmovanjih, vsi v ekipi pa so izpadli že po prvih nastopih.

Devetnajstletni Žan Rudolf, ki je bil polfinalist lanskega članskega EP, je svoj drugi nastop med člani na veliki tekmi začel v ospredju, končal pa na tretjem mestu v skupini in po številnih prerivanjih z raztrganim tekaškim čevljem in krvavimi nogami brez polfinala s 14. izidom, kar je bila tudi najboljša slovenska uvrstitev na prvenstvu.

Osemnajstletni Robert Renner (Kladivar) je na svojem prvem velikem članskem tekmovanju dosegel drugi izid kariere v skoku s palico. Preskočil je 5,50 m in dosegel 16. mesto, kar pa je bilo premalo za preboj med osmerico finalistov. Za to bi moral mlajši mladinski svetovni prvak vse višine preskočiti v prvih poskusih, tudi 5,60 m, kar je le dva centimetra manj od njegovega letošnjega slovenskega rekorda. V finale se pričakovano ni uvrstil tudi Mitja Krevs (Kladivar), ki je v prvem krogu teka na 1500 m dosegel 18. izid (3:47,06) med 24 tekmovalci.

Prestala četverica je imela zadnje izide med uvrščenimi. Maja Bratkič (Gorica) je v troskoku z 12,99 m končala na 19. mestu, Maruša Mišmaš je bila 20. na 1500 m (4:27,25), 23. izida pa sta zmogla najstarejša v ekipi Marina Tomič (Kladivar Celje) v teku na 60 m ovire (8,34) in Andrej Poljanec (Krka) v skoku s palico (5,20 m).

Pred dvema letoma je na tovrstnem prvenstvu, ki je bilo v Parizu, za najboljši slovenski dosežek tedaj že tretjič zapored na velikih tekmovanjih poskrbela Snežana Rodič (Mass). V troskoku je bron zgrešila za štiri centimetre in bila z osebnim rekordom 14,35 metra četrta. Bila je tudi edina slovenska finalistka med sedmerico, ki je nastopila v francoski prestolnici.

Na dvoranskem EP pred štirimi leti v Torinu (2009) sta Sloveniji odličji priborili Marija Šestak z drugim mestom v troskoku in Sonja Roman s tretjim mestom v teku na 1500 m, obe pa zaradi zdravstvenih težav v francoski prestolnici pred dvema letoma nista branili odličij. V finale sta se leta 2009 uvrstili tudi Nina Kolarič, četrta v skoku v daljino, in Rodičeva, šesta v troskoku.

Skupaj je Slovenija na dvoranskih EP doslej osvojila sedem medalj, od tega eno zlato. Na Dunaju je bila leta 2002 s svetovnim rekordom na 800 m (1:55,82) najboljša Jolanda Batagelj. Srebrne kolajne so osvojile Šestakova leta 2009, Brigita Bukovec na 60 m ovire leta 1996 v Stockholmu in Alenka Bikar na 200 m leta 2000 v Gentu. Bronasti kolajni sta prispevale poleg Romanove še Jerneja Perc na 60 m leta 1996 v Stockholmu in Jolanda Batagelj na 800 m leta 2007 v Birminghamu.