Že pred finalom je imel Kozmus precej težav. "Na ogrevanju sem kladivo vrgel v mrežo, zato sem se odločil, da bom imel v prvem metu počasnejši vhod. V prvi seriji sem kljub manjši hitrosti dosegel dobro daljavo. Potem sem skušal dodajati hitrost, vendar mi ni steklo in se mi je pri tem podrl tehnični model meta. Poskušal sem izboljševati posamezne prvine, vendar neuspešno. Mogoče sem preveč hotel že s startom tekme. Vedel sem sicer, da se bom moral tekme tako lotiti, vendar nisem bil sposoben uresničiti izboljšanja izida," je dejal Kozmus, ki je doslej nastopil le na dveh EP in bil sedmi v EP Göteborgu (2006) in 25. v Münchnu (2002).
Naslov je z izidom sezone na svetu ubranil Madžar Krisztian Pars (82,69 m), olimpijski zmagovalec. Drugi je bil Poljak Pawel Fajdek, lanski svetovni prvak v Moskvi (82,05 m), tretji pa Rus Sergej Litvinov (79,35 m). Po četrti seriji je bil slovenski rekorder še vedno na tretjem mestu. "Vedel sem, da bo še kdo napravil dober izid. Litvinov se je izkazal, izstopala sta Pars in Fajdek. Že po prvem metu sem bil prepričan, da bo šlo, mogoče tudi po drugi, nato pa se je podrlo. Sem še vedno skušal izboljšati svoj najboljši met. Nisem hudo razočaran, vendar cilja nisem izpolnil. Zelo sem bil oddaljen od medalje, bom pa delal naprej. Imel sem tehnično napako pri vhodu v met, mogoče pa sem bil tudi na prenizki fizični ravni glede na tekmece. Moram bom dvigniti fizično moč," se je že v prihodnost ozrl Kozmus.
"Moj cilj ostajalo olimpijske igre v Braziliji leta 2016. Bom pa počasi stopnjeval. Zaradi poškodbe hrbta, ki me je ovirala v pripravah, sem letos izpuščal vaje in počepe. Zelo postopoma se bom lotil dela, da ne bi ponovno napravil napake in se poškodoval. Že naslednje leto bo jasno, ali je možno, da se lahko priključim najboljšim. Prepričan sem, da sem tega še sposoben, vendar bo delo trdo. Načina dela pa na 'stara' leta ne bom spreminjal. To je moje mnenje, bom pa moral dvigniti vse parametre, ki so pomembni za uspešne nastope na najvišji ravni," je sklenil Kozmus.
OI leta 2000 v Sydneyju je končal povsem v ozadju na 38. mestu, nato je bil štiri leta pozneje v Atenah šesti, leta 2008 je bil v Pekingu prvi slovenski atletski olimpijski zmagovalec, pred dvema Letoma pa je bil v Londonu srebrn. Trikrat je bil med prvo trojico na SP, v Berlinu je leta 2009 zmagal, v Osaki (2007) je bil drugi, v Daeguju (2011) pa tretji.
V troskoku je Vukmirovićeva prva začela finale in s 13,77 m bila tretja tudi po tretji seriji ter si je pridobila tri dodatne skoke osmerice preostalih finalistk. V drugi seriji je prestopila, v tretji pa skočila 13,74 m. Koprčanka pa se je za las uvrstila med osmerico, saj je Portugalka Susana Costa tudi skočila 13,77, pa imela slabši drugi skok, dve tekmovalki, ki sta skočili le centimeter manj (13,76 m), pa sta izpadli na devetem in desetem mestu. V zadnjih treh serijah je skočila še 13,51, 13,82, 13,40 m in ostala sedma.
"Po taki sezoni, ki sem jo imela, sem s sedmim mestom zadovoljna. Nisem sicer izpolnila drugega cilja in preskočila 14 m. Res je, da sem imela malo sreče s centimetri, vendar so bili ti že mnogokrat v mojo škodo, tudi odličja sem izgubljala. Enkrat moram imeti tudi malo sreče. Včeraj na ogrevanju sem se dobro počutila, 'tonizacija' je uspela, 'letela' sem iz nekaj korakov zaleta v troskoku. Danes pa sem delala napake pri prihodu na desko. Sama sebe sem blokirala, vedela sem, kaj moram popraviti, vendar tega nisem mogla storiti. Tekmovala bom še naprej, sezono želim končati s skokom prek 14 m. Ker sem zaradi poškodbe izgubila veliko treningov za razliko od prejšnjih let, ne bom imela premora in bom takoj nadaljevala priprave na dvoransko sezono," je pojasnila Vukmirovičeva.
Ukrajinka Olga Saladuha je še tretjič osvojila naslov v troskoku. Enaintridesetletna svetovna prvakinja iz leta 2011 je s 14,73 m premagala Rusinji Jekaterino Konjevo (14,69 m) in Irino Gumenjuk (14,46 m).
Meraf Bahta iz Švedske pa je bila najboljša na 5000 m. Petindvajsetletnica, njena rojstna domovina je Eritreja, je s 15:31,39 premagala evropsko prvakinjo na 1500 m, Siffan Hassan, Nizozemko etiopskega rodu (15:31,79), tretja pa je bila Nizozemka Susan Kuuken (15:32,82).
V tem dokaj počasnem ritmu večjega dela teka na pet km je bila Romanova dobro na poti, dva kroga pred koncem pa je obstala ob progi. "Z eno tekmovalko sem zadela s sprintericami in sem skoraj padla, ena tekmovalka je bila za mano in me porinila. Ni me nalašč, naslonila se je name, ko sem bila blizu padca. Mislim, da sta bili ti tekmovalki Turkinja in Rusinja. Ritem je bil sicer počasen, lahko sem tekla v svojem koraku, ki je dokaj dolg. Na treningu grem sama trikrat dva tisoč metrov 6:15. Zato menim, da sem tekla taktično dobro, bila sem v ospredju na zunanji progi. Ko je šla tekmovalka iz Poljske naprej, pa je bilo precej prerivanja. Počutila sem se odlično, in bi bila gotovo bistveno boljša kot 10. Zato sem zelo jezna," je pojasnila Romanova, ki je bila 19. že na 1500 m.