Osemnajst slovenskih atletov je izpolnilo norme za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo od 12. do 17. avgusta v Zürichu. Dve tretjini med njimi je atletinj, kar je po besedah šefa slovenske stroke Martina Steinerja smernica zadnjih sezon, ki se pojavlja tudi v mlajših kategorijah. Vsi med njimi in nekateri drugi, o katerih smo letos veliko pisali, kot denimo o svetovnem mladinskem podprvaku v metu kopja Matiji Muharju, bodo danes in jutri v Celju nastopili na državnem prvenstvu.
Da pred posamičnim članskim vrhuncem sezone ne bi vlivali nepotrebnega stresa, so se v Atletski zvezi Slovenije (AZS) odločili, da med sezono ne bodo spreminjali pravilnika. Evropska atletska organizacija (EAA) za razliko od svetovne (IAAF) dovoljuje, da imajo pravico do nastopa na evropskem prvenstvu vsi atleti, ki so leto pred tem izpolnili predpisano normo. To dejansko pomeni, da imajo v nekaterih disciplinah, ki so tudi dvoranske, atleti več kot leto in pol časa, da dosežejo evropsko normo. Pomanjkljivost takšnega pravilnika je, da imajo na evropskem prvenstvu pravico nastopa atleti, ki so v aktualnem letu povsem izven forme ali do največje tekme sploh niso nastopali. V veliki večini nacionalnih atletskih zvez takšne atlete puščajo doma, v slovenski zvezi pa so se odločili, da v obstoječi pravilnik ne bodo posegali.
Najbolj sporen med slovenskimi atleti, ki imajo izpolnjeno normo za nastop v Zürichu, je skakalec v višino Rožle Prezelj. V tej sezoni namreč zelo malo tekmuje, nastop na ekipnem evropskem prvenstvu v Talinu pa mu je zagotovil upravni odbor atletske zveze, potem ko v Sloveniji ni imel najboljšega rezultata. Kranjčan je lani izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Moskvi, ki mu velja tudi letos.
Razloge, zakaj se slovenski rekorder niti ne približa zanj povprečnim višinam, je Rožle Prezelj opisal z naslednjimi besedami: »Težave s kolenom se mi vlečejo od začetka maja. Kakšne težave? Obširnejši pregledi so sicer pokazali, da ne gre za kakšno hujšo poškodbo meniskusa ali strganih križnih vezi, imam pa težave z vnetjem tetive. Pravijo, da gre za dolgoletno preobremenitev. Imam dobre dneve, ko na treningih preskakujem 215 centimetrov, in slabe, ko zaradi bolečin sploh ne morem skakati.«
Slovenski rekorder skoka v višino, ki bo prihodnji mesec praznoval 35. rojstni dan, pravi, da ima nastop v Zürichu sicer v načrtu, a ne za vsako ceno. »Če bom v Celju preskočil 220 cm, bom v Švico odpotoval, sicer ne,« si je postavil mejo kar sam. Čeprav z višino, ki si jo je zadal kot vstopnico, na evropskem prvenstvu nima nobenih možnosti, da bi se uvrstil v finale, kamor je sicer na velikih tekmovanjih v svoji karieri iz kvalifikacij napredoval le enkrat, pa je iz njegove izjave moč sklepati, da se na vsak način ne bo šel kazat v Švico.
Kdor je slabi dve sezoni na atletskih stezah pogrešal Marijo Šestak, jo bo lahko videl na delu danes. Slovenska rekorderka v troskoku se namreč po porodu vrača na atletske steze, pot do tekmovalne pripravljenosti pa je bila zanjo sila naporna. Včeraj je na enem od spletnih omrežij svoje navijače povabila v Celje z naslednjim zapisom: »Bilo je že davnega leta 2012, ko sem avgusta na diamantni ligi v Lozani s skokom 14,07 osvojila sedmo mesto. Sedaj je – dve leti po poškodbi in dobrih deset mesecev po porodu – uradno, da se bom na tekmovališče vrnila danes na državnem prvenstvu v Celju. Za sedmo mesto bo potrebno precej manj kot 14,07, ampak trema pred tekmo me pa vseeno malo daje.«
Spored DP v Celju, 1. dan, ženske: 100 m, 400 m, 1500 m, 5000 m, 100 m ovire, 4 x 100 m, troskok, višina, disk, kladivo; moški: 100 m, 400 m, 1500 m, 5000 m, 110 m ovire, 4 x 100 m, daljina, palica, krogla, kopje. 2. dan, ženske: 200 m, 800 m, 3000 m, 400 m ovire, 3000 m zapreke, 4 x 400 m, daljina, palica, krogla, kopje; moški: 200 m, 800 m, 3000 m, 400 m ovire, 3000 m zapreke, 4 x 400 m, troskok, višina, disk, kladivo.
