Matija Muhar je zadnji športni junak, ki je v ZDA postal svetovni mladinski podprvak v metu kopja. Da je 18-letni atlet izjemni talent, je potrdil lani, ko je v Donjecku postal svetovni prvak med mlajšimi mladinci. Muhar je šele peti slovenski atlet v zgodovini, ki se je z največje mladinske tekme vrnil s kolajno. Pogled na omenjena imena pa razkriva drugo plat zgodbe. Med vsemi se je doslej v vrhunskega člana razvil le Gregor Cankar, ki je osvojil kolajno tudi na največjem članskem tekmovanju.
Razlogov, da osvajalci kolajn v mlajših kategorijah večkrat ne dosegajo podobnih uspehov med člani, je več. Eden najpomembnejših pa gotovo nepravilno delo s športnikom, za kar so najbolj »zaslužni« trenerji. Poti športnikov v izrazito individualnih disciplinah, med katere nedvomno sodi atletika, so različne, večina med njimi pa je napačnih. Najslabše so tiste, ki športnika pripeljejo do vrhunca v mladih letih, potem pa sledijo številne poškodbe, ki so posledica preobremenjenosti. Naslednjih nekaj let bo pokazalo, v katero kategorijo sodita Matija Muhar in trener Jože Satler. Obetavni Jeseničan je na pogled sicer z modernimi fizioterapevtskimi trakovi precej polepljen. Bržčas preveč za svoja leta.
Slovenske evforije ob mladinski kolajni ne zbuja tudi dejstvo, da tokratna atletska kolajna precej zaostaja za normo B za nastop na članskem evropskem prvenstvu, ki je nujna za vsakogar, ki se resno ukvarja s športom. Nekateri mladinci so namreč v Eugenu zmagovali z olimpijskimi normami A. To pomeni, da bo treba slovensko kolajno še močno piliti, da bo Muhar nekoč sploh tekmoval na članskih prvenstvih. Zato je pred slovensko atletsko stroko nova (pre)zahtevna naloga.