Atletinja Nina Djordjevič v tej sezoni pri 26 letih doživlja svojo drugo tekmovalno pomlad. Velenjčanka ima za seboj pestro športno pot, povezano s številnimi potovanji po vsem svetu. Predlani sta se s profesionalnim odbojkarjem Alenom Djordjevičem poročila, istega leta pa spočela otroka – Svit je privekal na svet lanskega 6. marca v Ankari. Na atletske steze se je vrnila veličastno, saj je minuli konec tedna v Kapfenbergu izboljšala osebni rekord, z dosežkom 658 centimetrov pa hkrati izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu v Zürichu.
Da je velenjska atletinja izjemni talent, je potrdila pred sedmimi leti, ko je kot najstnica preskočila 640 centimetrov. Istega leta 2007 se je za štiri leta odpravila v ZDA, kjer je diplomirala na univerzi Kansas State, in sicer iz kineziologije. Če so bila leta študija na drugi strani Atlantika za Nino Kokot zelo uspešna, je bolj trpela njena tekmovalna kariera. Potem ko je v velenjskem klubu veliko let sodelovala z Borisom Šalamonom, se z novim trenerjem v ZDA ni najbolje znašla. Kot pravi, je bila to posledica povsem drugačnega treninga sicer priznanega trenerja, ki je potekal predvsem na moči. Že med študijem v ZDA je vzpostavila stik z Matijem Šestakom, s katerim sodeluje še danes. »Ustreza mi njegov stil. Super sodelujeva. Večkrat se prilagajava situaciji,« je zadovoljna s trenerskim sodelovanjem Nina Djordjevič, ki hkrati poudarja, da se mora za vse uspešne skoke zahvaliti tudi velenjskemu klubu, katerega barve zastopa od prvih atletskih korakov. Pravi, da ji je velenjski klub venomer stal ob strani, tudi v časih, ko je pomoč najbolj potrebovala.
Med študijem v ZDA je imela številne poškodbe, ki so preprečevale, da bi rezultatsko napredovala, vlekle pa so se tudi po vrnitvi v Slovenijo. Leto 2012 je bilo prelomno. »Bila sem naveličana atletike. Nisem bila več motivirana. Z Alenom sva se odločila, da je pravi čas za povečanje družine in k sreči sva želje hitro udejanjila,« se težkih športnih trenutkov spominja trenutno najboljša slovenska skakalka v daljino, ki je slovenske barve uspešno zastopala na junijskem evropskem ekipnem prvenstvu v Talinu. Čas nosečnosti je večinoma preživela v Turčiji, kjer si je služil kruh mož Alen (pred tem ga je spremljala že v Belgiji), posledično je v turški metropoli tudi rodila sina.
»Najprej sem si vzela tri mesece porodniškega dopusta, nekje maja pa sem že začela povsem osnovne treninge. Želja po atletiki je bila vse večja, posledično sem dvigovala intenzivnost treningov. Novembra lani pa sem se odločila, da začnem trenirati s polno obremenitvijo,« pojasnjuje atletinja, ki ima v svojem življenju pester urnik. Prek ameriškega inštituta prek spleta opravlja prvostopenjski študij ajurvede (sistem tradicionalne medicine, ki izvira iz Indije, izvaja pa se tudi v drugih delih sveta kot oblika komplementarne in alternativne medicine zdravilstva). Na področju alternativne medicine je prek Društva za integrativno medicino Slovenije zelo dejavna. Po njenih besedah ji je joga pomagala, da je med nosečnostjo ostala dobro telesno pripravljena, tako da je bila naporna pot vrnitve lažja.
Kmalu po začetku vadbe z maksimalno obremenitvijo je mož dobil ponudbo iz Savdske Arabije, kamor se je preselil decembra lani. Postopek pridobitve vizuma je bil za atletinjo in sina zelo dolg, tako da sta sledila možu in očetu v začetku letošnjega marca. »Težko je dobro trenirati v Savdski Arabiji. V fitnesu je bilo le za 30 kilogramov uteži, kar je za resno vadbo premalo. K sreči je bil menedžer hotela tako ustrežljiv, da sem lahko v zgornjem nadstropju strogo ločena od moških trenirala v eni sobi, kjer sem lahko izvajala približno 30-metrske sprinte. K sreči sem bila neobremenjena z vrnitvijo na atletske steze. Kljub pogojem, ki sem jih imela, sem dala od sebe maksimum,« se zanimive izkušnje spominja Velenjčanka. S svojo družino trenutno živi ob Velenjskem jezeru, da pa sploh lahko trenira, se zahvaljuje predvsem staršem, tašči in možu, ki še išče klub za naslednjo sezono.
V Savdski Arabiji je Nina Djordjevič preživela mesec in pol letošnjega leta. »Ko sem se sredi aprila vrnila na velenjski stadion, sem si res močno želela atletike. Vsak dan sem šla na trening z veseljem in resnično uživam pri svojem delu,« pravi uspešna atletinja, ki je prejšnji konec tedna dosegla cilj, ki ga ima vsak atlet, in sicer, da izpolni zahtevno normo za nastop na velikem tekmovanju. »Že tekma v Varaždinu, kjer sem skočila 646 centimetrov, je pokazala, da sem v dobri formi. V Avstriji pa mi je šlo res odlično, saj sem kar štirikrat presegla osebni rekord,« pravi Nina Djordjevič. Pred nastopom na svoji prvi veliki članski tekmi zaključuje: »Nimam nobenih rezultatskih želja. Želim si le, da si ob koncu sezone ne bi ničesar očitala. Za zdaj mi gre dobro. S trenerjem sva se odločila, da izpustim tekmo v stari Gorici ter se pripravim na državno prvenstvo in vrhunec sezone v Švici.«