Realnost je bila drugačna, saj je Brežičan s šestim mestom precej zaostal za ciljem. Razred zase sta bila po pričakovanju aktualni olimpijski prvak Krisztian Pars in svetovni prvak Pawel Fajdek. Dvoboj generacij je dobil trofejni Madžar, ki je v zadnjem metu izboljšal osebni rekord (82,69 metra) ter tudi na tej lestvici prehitel Primoža Kozmusa. Svojo prvo kolajno na velikih tekmovanjih je osvojil Rus Sergej Litvinov, slovenskega rekorderja pa sta ugnala še Belorus Pavel Krivicki in poljski veteran Szymon Ziolkowski. »Nisem izpolnil cilja. Nisem osvojil tistega, po kar sem prišel, torej po kolajno. S tem ni konca svata. Treba bo delati in garati naprej,« je začel pogovor Primož Kozmus. Na poti do mešane cone se je pozdravil s hrvaško prijateljico Sandro Perković, s katero je v vadbeni bazi v Medulinu veliko treniral. Zagrebčanka je svoj posel v Švici opravila z odliko ter z osebnim rekordom (71,08 metra) osvojila novo lovoriko.
Ko ste zadnji ogrevalni met vrgli kladivo v zaščitno ogrado, se nam je zdelo, da vam je malce porezalo krila. Drži?Vsekakor bi raje videl, če bi kladivo letelo v polje. Moral sem reagirati in po mojem mnenju sem to storil dobro. Prvi met sem vrgel tako, kot sem si želel. Imel sem dober rezultat (77,45 metra, najdaljši met iz druge serije je bil en centimeter daljši, op. p.) in lepo izhodišče za stopnjevanje metov. Verjel sem vase, da sem sposoben dodati hitrost, izkazalo pa se je drugače. Če bi želel vreči kladivo 79 metrov, bi to lahko storil le z maksimalno hitrostjo, kar pa mi ni uspelo.
Kje se skrivajo vzroki, da vam ni uspelo?Morda se skriva ključ v prenizki specialni pripravljenosti.
Od vseh finalnih nastopov na velikih tekmovanjih ste najslabšo daljavo dosegli prav v Zürichu...Takšnega scenarija si nisem obetal. Številke vsekakor veliko povedo, ne razkrijejo pa zgodbe finala.
Kako komentirate razplet pri vrhu?Lahko rečem, da mi je všeč, da je Pars premagal Fajdka. Da je torej starejša generacija premagala mlajšo. Oba sta bila vrhunska in vsaka čast obema za predstavo, ki sta jo pokazala.
Menite, da se lahko vi še kdaj približate daljavam, ki jih dosegata Pars in Fajdek?Upam, da se lahko. Letos mi je boljši trening onemogočala poškodba hrbta. Najprej moram fizično napredovati. Tega projekta se bom lotil postopoma. Prihodnje leto bo jasneje, ali je možno, da dvignem raven pripravljenosti višje, ali ne. Popuščal ne bom, nima smisla. Boril se bom do konca.
Večkrat ste napovedovali, da boste skušali že v prvi seriji z dolgim metom porezati krila tekmecem. Nekoč vas je krasilo, da ste šli z njimi v boj, da ste reagirali na dolge mete tekmecev. Zdaj pa vam je na drugem velikem tekmovanju zapored zmanjkalo energije...Tako se je izkazalo. Brezpredmetno je ugibati, kako bi se odvijal finale, če bi že v prvem metu dosegel dobro daljavo. Čeprav sem bil večino finala na tretjem mestu, sem ves čas vedel, da me bo vsaj en tekmec prehitel. Izkazalo se je, da me jih je več, sam pa sem obstal na mestu. Če bi bil samozavesten, da bi vedel, da lahko ujamem met z maksimalno hitrostjo, bi gotovo reagiral, ali kladivo že prej vrgel dlje. Tako pa ni šlo.
