V slovenski atletiki je v zadnjih letih nekaj primerov, ko so matere športnice zelo uspešne. V zadnjih letih najbolj navdušuje metalka kopja Martina Ratej, pred tem je večkrat slovenski atletski vlak vlekla Snežana Vukmirović, na evropskem prvenstvu v Zürichu pa je pri 26 letih zablestela novopečena mati Nina Đorđevič. Kako bo uspela vrnitev na vrh Mariji Šestak, je sicer še neznanka. Za materinstvo se je za razliko od prej naštetih reprezentančnih kolegic odločila v jeseni svoje športne poti.
Toda tudi za zmagovite vrnitve športnic mater po 35. letu obstaja recept. Pravljico je v Zürichu izpisala Jo Pavey, ki je s 40 leti postala najstarejša evropska prvakinja v zgodovini kraljice športa. Britanka je dosegla svoj največji uspeh v teku na deset kilometrov, potem ko je imela iz preteklosti v žepu srebrno in bronasto kolajno s prvenstev stare celine. Doma pa jo čakata štiriletni sin Jakob in desetmesečna hči Emily. Prav ste prebrali, desetmesečna, ne desetletna. Kako je mogoče, da se mati tako hitro po porodu vrne na tako uspešna pota, je znanost, ki je jasna majhnemu krogu ljudi.
V takšnih zgodbah si vedno želim, da bi ostale neomadeževane. Da bi spodbudile športnice, ki se odločijo za garaško pot, da lahko zraven tudi uspešno študirajo ter si ustvarijo družino. Da niso cenjene le takrat, ko so uspešne in se okrog njih gnetemo novinarji. Slava in lepota sta minljivi, kot se lahko hitro izmuznejo rodna leta.