»Vesel sem, da sem uresničil prvi zastavljeni cilj in se z enim samim metom uvrstil v finale. Tam bo moj cilj jasen. Želim si zmago in to bom skušal tudi uresničiti. Moj današnji met je bil tehnično dober, manjkalo pa je nekaj hitrosti v krogu za izmet. V prvem metu pač nisem šel na vse in na vso moč. Torej, potrebujem večjo hitrost in tehnično podoben met kot danes,« je boj za šesto zaporedno medaljo na velikih tekmovanjih napovedal Kozmus. Zlat je bil doslej dvakrat, na SP leta 2009 v Berlinu in na OI leta 2008 v Pekingu.
Avtomatična norma za finale je bila 77 m, ki jo je Kozmus zlahka dosegel že v drugem metu skupine B. Pred njim je metal le Rus Sergej Litvinov, čigar oče, ki ima isto ime in priimek, je bil prvi svetovni prvak v metu kladiva v zgodovini. Litvinov mlajši je vrgel 75,08 m, Kozmus, ki je bil videti povsem miren in sproščen, pa takoj nato 78,10 m. Kvalifikacijsko normo sta v nadaljevanju v tej skupini dosegla še Tadžikistanec Dilšod Nazarov (77,93 m) in Litvinov (77,41 m), četrti pa je bil nekdanji olimpijski zmagovalec Poljak Szymon Ziolkowski (76,85 m).
Madžar Krisztian Pars, zmagovalec lanskih OI v Londonu, je v prvi skupini vrgel 79,06 m, vendar šele v drugi seriji, ker v prvi ni presegel kvalifikacijske dolžine. V tej skupini je prek 77 m vrgel le še Čeh Lukaš Melich (78,52 m). Japonec Kodži Murofuši, branilec naslova in nekdanji olimpijski zmagovalec, je bil v skupini četrti (76,27 m), tudi za Slovakom Marcelom Lomnickyjem (76,97 m). Končni vrstni red kvalifikacij je bil tako sledeč: 1. Pars (79,06), 2. Melich (78,52 m), 3. Kozmus (78,10 m).
V finalu bo zanimivo
»V finalu bo zanimivo, ni pa jih osem, ki bi metali zelo daleč. Pars je v kvalifikacijah vrgel 79, Melich čez 78 m in je zelo dobro pripravljen. Je rizičen metalec, lahko pa vrže zelo daleč. Prva serija v prvi skupini je bila sicer zelo slaba. Murofuši ni pripravljen, on me je presenetil v negativnem pogledu. Mislim, da ni konkurenčen. Poljak Pawel Fajdek je prav tako rizičen, tu je bil v kvalifikacijah šele deveti, lahko pa je bistveno boljši. Že v prvem metu finala bom šel na polno. S tem želim presenetiti Parsa, ki je bolje pripravljen od mene, upal bom tudi na njegove napake. Predvsem pa se bom osredotočil nase, ker je to posamičen šport in predvsem boj s samim seboj in kladivom,« je o tekmecih dejal Kozmus, ki je Parsa zadnjič premagal pred slabima dvema letoma v Zagrebu.
»Ogrevanje je dobro potekalo, tehnično sem zelo stabilen in to je dobro izhodišče za finale. Krog za izmet na Lužnikih ni ravno hiter, bodo sicer meti čez 80 m, ne bodo pa veliko daljši. Krog malo 'grabi'. Pomembno zame pa je, da je toplo vreme, kar mi pri mojih letih zelo pomaga. To je najpomembnejša tekma leta in vsi bomo dali vse od sebe. Pripravljen sem tudi na poraz, lahko se drugi 'razmečejo' in bom sam 'zablokiran'. Toda sam razmišljam le o tem, kako bom uspešno metal in uresničil svoje cilje,« je dejal Kozmus.
Brežičan je prvič v Moskvi, znamenitosti ruske metropole pa so daleč od njegovih oči. »Veliko od Moskve ne bom imel, ker ne bom šel nikamor, razen po finalu. V rusko prestolnico sem prišel tekmovat in le to me zanima. Torej moja pot v Moskvi je jasna, od hotela do stadiona in nazaj,« je dodal slovenski rekorder. Pred finalom ga ne bo več na stadionu, tudi vadbo z utežmi bo v nedeljo opravil v hotelu s pomenljivim imenom - Kozmos.
Kiplagatova ubranila naslov v maratonu
V prvi končni odločitvi 14. svetovnega prvenstva je Kenijka Edna Kiplagat ubranila naslov v maratonu (2:25:44). Druga je bila Italijanka Valeria Straneo (2:25:58), tretja pa Japonka Kajoko Fukuši (2:27:45). Slovenka Daneja Grandovec je bila zadnja, 46. (3:10:46).
Triintridesetletna Kiplagatova je Straneovo, ki je vodila večji del maratona, prehitela dva kilometra pred ciljem in kot prva atletinja v zgodovini na dveh zaporednih prvenstvih slavila na 42 kilometrov. Leta 2011 je v korejskem Daeguju v podobni vročini, kot je bila danes v ruski prestolnici, ko so namerili 30 stopinj Celzija, že osvojila zlato medaljo.
Na stadion Lužniki je prišla 14 sekund pred 37-letno Straneo, s katero sta imeli po 35 kilometrih že skoraj minuto prednosti pred ostalimi zasledovalkami. Fukušijeva je na koncu zaostala dve minuti in sekundo ter se veselila brona. Do njega je prišla s samostojnim tekom v zadnjih kilometrih, saj je njena rojakinja Rjoko Kizaki zaostala pet minut in 44 sekund za Kiplagatovo in osvojila četrto mesto.
Etiopijka Tiki Gelana, olimpijska zmagovalka, je bila med kar 26 tekmovalkami, ki so odstopile. Tako je Rosa Mota ostala edina tekačica doslej, ki je bila tako olimpijska zmagovalka kot svetovna prvakinja v maratonu. Portugalka je leta 1987 v Rimu najprej osvojila zlato na SP, leta 1988 v Seulu pa je slavila še olimpijsko zmago.
Moju Farahu zmaga na 10 km
Mo Farah iz Velike Britanije je leto dni po domačih olimpijskih igrah v Londonu, kjer je osvojil dve zlati medalji, že uvodni dan 14. atletskega svetovnega prvenstva v Moskvi osvojil zlato odličje. Prvi je bil v teku na 10.000 m.
Farah, po rodu iz Somalije, je deset kilometrov na stadionu Lužniki za zmago pretekel v času 27:21,71, uspeh pa bo skušal ponoviti tudi na pol krajši razdalji, na kateri bo branil naslov s SP v Daeguju; finale na 5000 m bo v petek.
Farah je do zmage prišel v zaključnem sprintu v ciljni ravnini, kjer je ugnal Ibrahima Jeilana iz Etiopije (27:22,23) in Paula Tanuija iz Kenije (27:22,61). Jeilan je pred dvema letoma na SP v Južni Koreji osvojil zlato pred Farahom, ki se je v ruski prestolnici Kenijcu tako oddolžil za takratni poraz.
Petindvajset stadionskih krogov je po 30 letih na SP in drugič v zgodovini najhitreje pretekel predstavnik evropskih držav. Leta 1983, ko je bilo v Helsinkih prvo SP, je slavil Italijan Alberto Cova.
