Maruša Mišmaš je bila konec tedna v neugodnih vremenskih razmerah ob Baltiku svetla zvezda slovenske atletike na ekipnem evropskem prvenstvu. Devetnajstletna varovanka Svjetlana Vujasina je krepko izboljšala državni rekord v teku na 3000 metrov z zaprekami (9:40,49) in dosegla normo A za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Atletinja Massa je sicer v finišu priznala premoč Finki Sandri Eriksson, svoj sijajen talent pa je potrdila v teku na 1500 metrov, v katerem je v izjemnem finišu zasedla četrto mesto. Drugo mesto je bila hkrati najboljša slovenska uvrstitev, saj zmage v konkurenci dvanajstih evropskih držav ni dosegel niti en slovenski atlet, kar si pred prihodom v Talin ni predstavljal noben pesimist. Slovenija je prepričljivo izpadla iz prve lige evropske atletike, kamor je napredovala lani v Kaunasu. Po besedah strokovnega vodje slovenske reprezentance Martina Steinerja, ki je poraz sprejel z dvignjeno glavo, saj je večina slovenskih atletov tekmovala po pričakovanjih stroke, bo Slovenija na Evropski atletski zvezi (EAA) kandidirala, da bi prihodnje leto gostila drugo ligo v Velenju.
Organizacija prvenstva v Talinu je bila zelo slaba. Pregleda nad rezultati ni bilo, kaj šele nad vrstnim redom v ekipni konkurenci. Pogoji za nastope so bili zelo težavni, saj je v soboto pri 13 stopinjah Celzija pihal močan veter (do 5 m/s v hrbet sprinterjem in skakalcem), v nedeljo pa je bilo v Talinu še šest stopinj Celzija manj, povrhu pa je deževalo. Dosežki najboljših v posameznih disciplinah so bili sicer dobri, kar kaže, da se v prvi ligi odvija zelo dobra atletika. Časi, ko je Slovenija z zlato generacijo brez težav držala stik v prvi ligi, so mimo. Glede na to, da se bo v naslednjih letih od slovenske reprezentance poslovilo veliko izkušenih atletov, bo stik Slovenije s prvo ligo vse težji.
Poleg Maruše Mišmaš na 3000 metrov z zaprekami in 1500 metrov si za svoje nastope v Talinu zaslužijo pohvale Žan Rudolf za izjemno borbo v teku na 800 metrov, Matija Kranjc v metu kopja, ki je bil z odličnim dosežkom 78,61 metra blizu skalpu bronastemu olimpijcu Fincu Anttiju Ruuskanenu in Marina Tomič, Tina Šutej in Sonja Roman za suverene nastope v težkih razmerah.
Izmed nosilcev slovenske reprezentance je najbolj odpovedala Snežana Vukmirović, ki je v troskoku ob izjemni pomoči vetra v hrbet skočila le 13,34 metra in dosegla skromno šesto mesto. Prepričljivo zmago se je pričakovalo od Martine Ratej v metu kopja, a je vodilna atletinja v diamantni ligi doživela nepričakovan poraz. Omeniti kaže, da so bile razmere v metu kopja zaradi močnega nasprotnega vetra izjemno težke, na meji regularnosti, po drugi strani pa gre od najboljših atletov pričakovati, da se znajdejo v vseh razmerah. V metu kladiva, prvi disciplini prvenstva, je Primož Kozmus ogrozil vodstvo Krisztiana Parsa, ki je v težkih pogojih dosegal slabše daljave od pričakovanj. Brežičan s prvim metom čez 73 metrov nima razloga za veselje, temveč trdno delo do evropskega prvenstva v Zürichu. Madžar je v zadnji seriji z metom čez 75 metrov vendarle pokazal, da je ta čas še precej boljši od Kozmusa.
Največji točkovni primanjkljaj ima slovenska reprezentanca v primerjavi z nepozabnimi časi Matica Osovnikarja v sprintih. Škofjeločan je bil zlati atlet slovenskih ekipnih nastopov, saj je prinašal ogromno točk v sprintih na 100 in 200 metrov ter štafeti. Današnja realnost z Janom Žumrom in drugimi sprinterji pa je takšna, da zasedajo mesta povsem na repu ali tik nad njim.