Če se v zadnjih desetletjih vsaj v zahodnem svetu zdita pojma ženske in šport ali pa ženske in olimpijske igre povsem nedvoumno povezana in samoumevna, pa vselej ni bilo tako. Začetki udeležbe žensk na igrah so bili težki, na prvih igrah moderne dobe v Atenah 1896 še niso smele tekmovati, prvih nekaj jih je nastopilo šele leta 1900.

Pomemben mejnik je postavila 30-letna mati dveh otrok Nizozemka Fanny Blankers Koen. Tekmovala je prav v Londonu, ko so bile igre tam drugič leta 1948; prijel se je jo vzdevek Leteča gospodinja. Zmagala v tekih na 100 metrov, 200 metrov, 80 metrov z ovirami in v štafeti. Nameravala je nastopiti tudi v skoku v višino in daljino, vendar zaradi natrpanega razporeda to ni bilo mogoče. Tri leta pozneje je postavila svetovni rekord v peteroboju.

Udeležbo žensk na OI so Britanci podrobno preučili. V knjigi A Proper Spectacle so tako zbrali podatke o tem, da je bil preboj športnic na igre res težaven, včasih pa podatkov o tem, katere ženske so nastopile na tistih zgodnejših tekmovanjih pod petimi krogi, tudi ni mogoče povsem natančno preveriti zaradi pomanjkljivih podatkov. Tako med drugim pišejo tudi o sprva neznani Grkinji, ki je leta 1896 dan po maratonski preizkušnji še sama skušala premagati to razdaljo. Tek je morala končati s krogom pred olimpijskim stadionom, ker jo nanj niso spustili. Nadeli so ji ime Melpomeni po grški muzi tragedije, pozneje se je izkazalo, da je na svoj način olimpijsko ledino orala Stamati Revithi.

Zanimiva je tudi zgodba o pariških igrah leta 1900. Mednarodni olimpijski komite si je takrat še vedno na vse načine prizadeval omejiti ali preprečiti nastope ženskam, ker pa so igre v francoski prestolnice deloma potekale tudi pod okriljem svetovne razstave, vpliv Moka ni bil vsemogočen. Tako so ženske lahko sodelovale tudi na športnih tekmovanjih, ki pa seveda vsa niso bila olimpijska. Pravzaprav so natančni zgodovinarji kot prava takratna olimpijska športa z žensko udeležbo našli le golf in tenis, po najnovejših podatkih pa so sodelovale tudi v jadranju.

Prvi dobitnici zlatih medalj sta bili tako Švicarka Helen de Pourtales, ki je nastopila v mešani posadki v jadranju, ter ameriška teniška igralka Charlotte Cooper. Na prvo ekipno tekmo na OI so morale ženske počakati do leta 1912, leta 1904 v St. Louisu pa so kot predstavitveno panogo na spored uvrstili tudi ženski boks. Panoge ženskega športa so nato počasi dodajali, tako so telovadke prvič lahko nastopile leta 1928, plavalke že leta 1912, sabljanje so uvedli pa 1924. Najtežji je bil boj za atletiko, saj so športnice šele leta 1928 dobile pravico nastopa na stadionih, pa še takrat za začetek le v petih disciplinah.