Čeprav imajo športniki, odvisno od discipline, čas do januarja, da izpolnijo kvalifikacijska merila in pridobijo olimpijske norme, bi morala biti znano že prej, ali bodo nastopili na olimpijskih igrah v Italiji. Nova predsednica Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Kirsty Coventry je konec junija dejala, da bo »to vprašanje na dnevnem redu izvršnega odbora Moka v prihodnjih mesecih, najverjetneje septembra«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Doslej se ni veliko spremenilo, je za AFP povedal Terrence Burns, nekdanji vodja marketinga pri Moku: »Coventryjeva je šele začela mandat. Ima sloves mirne, na športnike osredotočene voditeljice z močnimi diplomatskimi sposobnostmi, a je bila tudi del ožjega kroga prejšnjega prvega moža Moka Thomasa Bacha. Zaenkrat se zdi, da je zagovornica kontinuitete, ne radikalnih sprememb.«
Za igre v Parizu so veljali strogi pogoji
Rusija, velika športna nacija, je bila deset let prikrajšana za nastope v barvah svoje države na olimpijskih prizoriščih, najprej zaradi državno vodenega dopinškega škandala. Ruski športniki so tako bili prisiljeni tekmovati pod olimpijsko zastavo na OI 2018, nato pa pod zastavo Ruskega olimpijskega komiteja na OI v letih 2021 in 2022. Kmalu po zimskih olimpijskih igrah v Pekingu februarja 2022 je ruska vojska s podporo Belorusije napadla Ukrajino, kar je sprožilo vrsto športnih saj so bile zahodne države ororčene nad invazijo.
Rusiji in Belorusiji je bilo od takrat prepovedano udeleževati se mednarodnih tekmovanj, prepovedani sta bili zastavi teh dveh držav, prav tako pa ni bilo dovoljeno predvajati ruske ali beloruske himne, športniki in državni uradniki pa so bili izključeni iz svetovnega športa. Kar zadeva športnike, so bili po navedbah Moka sprva izključeni »zaradi njihove varnosti«, preden so bili od marca 2023 postopoma ponovno sprejeti.
Za olimpijske igre v Parizu je krovna olimpijska organizacija postavila stroge pogoje, kot so udeležba pod nevtralno zastavo, nobenih ekip, športniki, ki so dobili dovoljenje, pa niso smeli imeti nobenih povezav z rusko vojsko in varnostnimi službami, prav tako je bilo takoj sankcionirano kakršno koli izražanje javne podpore invaziji na Ukrajino. Ruski športniki pod nevtralnimi simboli se prav tako niso smeli udeležiti slovesnega mimoplova na Seni med otvoritveno slovesnostjo.
Stroge omejitve pod nevtralnimi simboli
Od 15 Rusov, ki so tekmovali z oznako individualni nevtralni športniki, sta v Parizu le teniški igralki Mira Andrejeva in Dijana Šnajder osvojili srebro v ženskih dvojicah. Ruski olimpijski komite je denimo z iger v Tokiu 2021 domov prinesel 20 zlatih, 28 srebrnih in 23 bronastih kolajn. Ker je bila Coventryjeva del IO Moka, ki je vzpostavil to ureditev, vse kaže, da bo, če se ukrajinski konflikt kmalu ne bo rešil, ista rešitev veljala tudi od 6. do 22. februarja 2026 za zimske igre Milano-Cortina. Za Ruse in Beloruse naj bi tako veljale stroge omejitve pod nevtralnimi simboli.
Coventryjeva je sicer v pogovoru za Sky News marca povedala, da bi bilo za olimpijsko gibanje dobro, če bi zagotovili, da bi bili na igrah zastopani vsi športniki. Vendar pa posamezne športne zveze še niso pripravljene na vrnitev ruskih športnikov. Med temi je Mednarodna smučarska in deskarska zveza, športne discipline pod njenim okriljem pa predstavljajo več kot polovico uvrstitev na stopničke na zimskih olimpijskih igrah. Mednarodna biatlonska zveza zavzema enako stališče, prav tako pa tudi svetovna federacija za sankaški šport, ki je med svojimi športniki izvedla anonimno anketo, v kateri so razkrili pomisleke glede varnosti, olimpijskih kvot, skladnosti s protidopinškimi predpisi in pravičnosti v primeru vrnitve Rusov. Mednarodna drsalna zveza je Rusom sicer odprla pot do olimpijskih kvalifikacij, a z omejitvami, enim predstavnikom na kategorijo, brez možnosti udeležbe v štafetah, ekipnih disciplinah ali parih.
