Švicarska nogometna reprezentanca sodi med tiste ekipe, ki jim napovedujejo, da bi bile lahko presenečenje prvenstva. Na prvi tekmi proti Ekvadorju jim je kazalo že precej slabo in navijači so se lahko že bali, da jim bodo pripravili negativno presenečenje. Minuto pred koncem je imel pri izidu 1:1 Ekvador, ki je v prvem polčasu tudi vodil, izjemno priložnost za zmago z 2:1. Nato se je nogomet pokazal v vsej svoji nepredvidljivosti. Švicarji so se obranili, izpeljali protinapad in v zadnjih sekundah dosegli gol, junak tekme pa je bil Haris Seferović, ki je žogo s petih metrov zabil pod prečko.
Dvaindvajsetletni napadalec je bil joker selektorja Ottmarja Hitzfelda, ki mora mladeniča včasih brzdati, da ga preveč ne zanese. Čeprav je še zelo mlad, se je nanj prilepilo že več škandalov, včerajšnji dan pa si bo zapomnil le po dobrem. Ko je dosegel zadetek, je pomolil jezik iz ust in nenadzorovano stekel v objem soigralcem. »Ko sem dosegel gol, sem skoraj eksplodiral od sreče. Občutil sem veliko olajšanje. Ta zmaga nam vliva ogromno samozavesti pred nadaljevanjem svetovnega prvenstva,« je dejal Haris Seferović in dodal, da gol poklanja očetu za rojstni dan.
Nadarjeni in močni napadalec je očitno rojen za doseganje odločilnih golov. Drugič se je med strelce vpisal v državni reprezentanci, obakrat za zmago v zaključku tekme, prvič v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo proti Cipru. Da je igralec za velike tekme, je pokazal že v mlajših švicarskih selekcijah. Leta 2009 je bil najboljši strelec svetovnega prvenstva do 17 let. Švica je v Nigeriji postala svetovni prvak, gol za zmago v finalu z 1:0 proti gostiteljem pa je dosegel Seferović, ki ima za seboj pestro kariero. Že pri 17 letih je odšel k Fiorentini, kjer nikoli ni dobil priložnosti, da bi razvil svoje znanje, ampak so ga posojali v druge klube. Potem ko je bil posojen v Xamax, Lecce in Novaro, kjer je zablestel, je podpisal pogodbo z Realom Sociedadom. V San Sebastianu se je hitro privadil na novo okolje, začel je dobro igrati in Evropa je postala pozorna na obetavnega napadalca. Toda tudi na njegove aktivnosti zunaj igrišča.
S Harisom Seferovićem je povezanih več negativnih novic. Po eni od tekem se je, na primer, nanj jezil predsednik Reala Sociedada Jokin Aperribay, ker je Seferović, ko je dosegel zadetek, navijačem pokazal, naj bodo tiho. »Seferovićevo slavje ob golu je bilo neprimerno. Zdaj mora navijače prositi, naj mu odpustijo,« je dejal predsednik baskovskega kluba. To ni bil najhujši incident, v katerega se je zapletel nogometaš s koreninami v Bosni in Hercegovini. Letošnjega 22. februarja so ga aretirali, ker naj bi pred diskoteko v San Sebastianu fizično napadel svoje dekle. To ni zahtevalo sodnega varstva, zato je v zaporu preživel le noč na svoj 22. rojstni dan, nato so ga izpustili. Zameril se je tudi kakšnemu navijaču Bosne in Hercegovine. Ker so njegovi starši iz Sanskega Mosta (v Švico so se preselili konec osemdesetih let prejšnjega stoletja), si ga je v svoji reprezentanci želela tamkajšnja zveza. Seferović ni skrival, da mu srce bije za Bosno in Hercegovino, čeprav je igral za mlajše selekcije Švice. Lani je pred tekmo med Slovenijo in BiH dejal, da želi igrati za Bosno in Hercegovino, nato pa sprejel povabilo v švicarsko reprezentanco. »Normalno je, da če nekdo igra za reprezentanco Švice do 19 in 21 let, potem igra tudi za člansko ekipo,« je Seferovićevo odločitev mirno sprejel selektor Bosne in Hercegovine Safet Sušić.