Svetovno klubsko prvenstvo v nogometu, na katerem sodeluje 32 klubov, v prvem tednu ni navdušilo. Svetovna nogometna zveza (Fifa), ki jo vodi Gianni Infantino, je skušala klube privabiti z nagradnim skladom je 915 milijonov evrov, zmagovalec lahko zasluži 114 milijonov evrov. Klubi so prejeli denar že za sodelovanje na turnirju, višina pa je določena po športnih in komercialnih kriterijih. Evropski klubi so prejeli od 11,7 do 35 milijonov evrov, amaterska ekipa Auckland Cityja z Nove Zelandije pa 2,9 milijona evrov, kar je dobrih pet letnih proračunov kluba.
V ekipi amaterjev tudi igralec,
ki je bil član Celja
Auckland City si je nastop na klubskem svetovnem prvenstvu priigral kot kontinentalni prvak Oceanije in je v skupini z Bayernom, portugalskim velikanom Benfico ter argentinskim kultnim klubom Boca Juniors. V prvem krogu je prvak Oceanije doživel hud poraz 0:10 proti 34-kratnemu nemškemu prvaku Bayernu. Bavarci so imeli 31 strelov, od tega 17 v okvir gola, Novozelandci zgolj enega. Izid ni šokanten, saj je amaterska ekipa z Nove Zelandije igrala proti eni najboljših ekip v Evropi. Igralci Aucklanda imajo tedensko plačo 75 evrov, prvi zvezdnik Bayerna Harry Kane pa 460.000 evrov. To pomeni, da bi moral igralec Aucklanda igrati nogomet 117 let, da bi zaslužil Kanovo tedensko plačo. Na drugi tekmi z Benfico je bil izid že ugodnejši, saj so Portugalci zmagali s 6:0 (streli 32:4), a so prvi polčas komaj dobili z golom iz enajstmetrovke v osmi minuti sodnikovega dodatka. Za najboljšega igralca tekme, na kateri se je drugi polčas zaradi neurja začel z dveinpolurno zamudo, je bil izbran vratar Aucklanda Nathan Garrow, ki je zbral deset obramb.
V ekipi Auckland Cityja so študenti in delavci, ki ob polnem delovnem času igrajo še nogomet, in so zelo različnih poklicev: voznik viličarja, prodajalec gaziranih pijač, skladiščnik, nepremičninski agent, brivec, učitelj v osnovni šoli, zavarovalniški agent, prodajalec avtomobilov … Levi bočni branilec Nathan Lobo je kar med tekmovanjem iz svoje hotelske sobe opravil izpit na univerzi.
Kapetan je Mario Ilich, ki ima ob novozelandskem še hrvaško državljanstvo in si kruh služi kot prodajni predstavnik za kokakolo. »Vstanem ob petih, grem za eno uro v telovadnico, pojem zajtrk in sem v pisarni ob osmi uri. Službo poskušam končati do 17. ure, da lahko pridem na drug konec mesta na trening, ki se začne ob 18. uri in traja dve uri. V postelji sem ob 21. uri,« je za CNN povedal Mario Ilich. Trenirajo štirikrat na teden, tekme so običajno v soboto. »Svoje dekle vidim v petek zvečer in včasih v nedeljo, vendar me podpira in razume, da sledim svojim sanjam,« je povedal Ilich. Njegov namestnik je Adam Mitchell, ki je bil rojen v Vrgoracu na Hrvaškem novozelandskemu očetu in mami Hrvatici iz BiH. Nikoli ni igral za hrvaške klube, pač pa je bil član Beograda in Crvene zvezde ter v prvi polovici leta 2017 slovenskega Celja, a je njegova statistika odigranih tekem prazna.
Prvi vratar je skladiščnik
Prvi vratar ekipe Conor Tracey je zaposlen kot nadzornik v skladišču z veterinarsko opremo, kar pomeni veliko fizičnega dela, zato ima več težav s poškodbami kot običajni vratarji. »Da lahko nastopam na prvenstvu, sem moral vzeti plačani in neplačani dopust. A ker igram proti Bayernu, Benfici in Boci Juniors, se to stoodstotno splača. Mi kot amaterji predstavljamo 99,9 odstotka nogometašev po svetu, saj je profesionalcev le 0,1 odstotka,« je povedal Conor Tracey. Ni edini, ki je za nastop na prvenstvu vzel dopust. Nekateri soigralci celo manjkajo, ker si niso mogli urediti dopusta pri delodajalcu. »Naši tekmeci imajo milijone in milijone evrov, mi pa smo amaterji, ki igramo iz ljubezni do nogometa. Imamo to, da smo prijatelji na igrišču in zunaj igrišč. Borimo se drug za drugega in uživamo,« je končal Ilich. x
