Januarja je bil v anketah španskih medijev izbran za najslabši nakup v španski ligi. Luka Modrić ni znal upravičiti odškodnine 35 milijonov evrov, ki jo je Real Madrid konec lanskega poletja plačal Tottenhamu. Zdelo se je, da vanj verjame zgolj še trener Jose Mourinho, ki mu je vseskozi ponujal priložnost. Modrić se mu je oddolžil v torek. Ob igralcu več proti Manchester Unitedu je bil ključni mož za Realov preobrat, njegov gol pa poteza tekme. »Manchester je igral odlično v obrambi. Bil je dobro organiziran. Z Modrićevim prihodom v igro smo dobili dodatne dimenzije: vertikalnost, hitrost, kakovost in gibanje. Zelo nam je pomagal,« je dejal Jose Mourinho.
Mnenje o Modriću se je spremenilo tudi v javnosti. »Luka Modrić je s svojo najboljšo tekmo v Realovem dresu upravičil vseh 35 milijonov evrov. Sedaj nima več cene,« je zapisala Marca, španski športni časnik. »To je vrhunec Modrićeve kariere,« trdi britanski BBC. Do besede je po tekmi prišel tudi Luka Modrić: »Nisem videl, kaj se je zgodilo ob izključitvi Nanija. Sodnik je pokazal rdeči karton in to je to. Ali je bila odločitev pravilna, ne vem, zagotovo pa nam je pomagala. Kljub temu sem prepričan, da bi zabili gol, tudi če bi United ostal z enajstimi nogometaši. Skupno gledano smo bili na dveh tekmah boljši tekmec.«
Modrićeva zgodba se je začela v Dalmaciji, natančneje v vasici Zaton. Tam je preživel rosna leta, dokler ni vojna vihra prinesla žalost v družino. Vojna na Balkanu je vzela njegovega dedka, po komur je Luka tudi dobil ime. Ostali člani družine so se morali preseliti v Zadar, kjer so si začasni dom uredili v begunjskem hotelu Iž. »Vojna me je naredila močnejšega. To so bili težki časi za mojo družino. O tem nočem preveč govoriti, a nikakor ne bom ničesar pozabil,« se spominja Modrić.
Sreča v nesreči je bila, da je bil hotel v neposredni bližini nogometnega igrišča, kjer se je mali Luka zaljubil v usnjeno žogo. Z njo se je igral pred hotelom, kjer ga je opazil eden od zaposlenih. »Poklical nas je in rekel, da si moramo ogledati otroka, kako obvladuje žogo na asfaltu pred hotelom. Ko smo ga videli, smo ga takoj povabili v naš klub,« je dejal Josip Bajlo, direktor NK Zadar. Oče Stipe in mama Radojka sta se odločila, da bo družina Modrić ostala v dveh hotelskih sobah, zato da sta Luku omogočila nadaljnji nogometni razvoj v Zadru. Oba sta bila zaposlena v tovarni pletenih izdelkov v Obrovcu.
Sanje vsakega Dalmatinca so, da nekoč zaigra za Hajduk. Toda Modrića so v Splitu zavrnili, češ, da je njegova telesna konstitucija prešibka. Drugačnega mnenja je bil Zdravko Mamić, ki je bil tedaj član izvršnega odbora Dinama iz Zagreba, zdaj pa je njegov šef. V Modriću je prepoznal talent in ga kot najstnika pripeljal v glavno hrvaško mesto. Postal je najboljši igralec hrvaškega prvenstva, odločilen Modrićev korak v karieri pa je bil odhod v Tottenham. »Luka je bil rojen, da postane vrhunski nogometaš. Določeni ljudje so ga odpisovali, ker je bil šibak. Mislili so, da mora biti vsak nogometaš telesno močan. Luka je vsem dokazal nasprotno,« je sedaj ponosen njegov trener v mlajših selekcijah NK Zadar Tomislav Bašić.
Modrić je četrti Hrvat, ki je zaigral za kraljevi klub iz Madrida. Prvi je bil Robert Prosinečki, kasneje sta beli dres oblekla še Davor Šuker in Robert Jarni. »Precej je velikih klubov, a ko rečeš Real Madrid, to zvezi posebno,« pravi Robert Prosinečki, ki je rojaku poslal naslednji nasvet, »Luka mora vedeti, da je v Realu treba zmagovati vsak dan. V Realu so dovolj le zmage in dobre igre.« To je v torek dokončno spoznal tudi Modrić.
