V Sloveniji so velenjski Rudar, Koper in Gorica izpadli že na prvi resni oviri, na Hrvaškem so Rijeka, Hajduk in Split v velikem slogu preskočili dve ali tri. Edini poraženec je zagrebški Dinamo, ki je kljub vložku deset milijonov evrov v okrepitve izpadel iz boja za ligo prvakov in se bo moral potruditi, da pride do evropske lige. Čeprav je Maribor v nekdanji državi vzorčni primer za organiziranost in sistemsko rast kluba, si nikakor ne more privoščiti dragih nakupov, ker bi s tem porušil vse. Na Hrvaškem za klubskimi uspehi Rijeke, Splita in Dinama Zagreb stoji zasebni kapital ambicioznih posameznikov, medtem ko se Hajduk izogiba bankrotu ob botrstvu politike na račun izjemne tradicije in armade navijačev. Za zasebne vlagatelje v hrvaške klube je strošek 150.000 evrov za igralca drobiž, medtem ko si slovenski klubi takšnega nakupa ne morejo privoščiti. Pri južnih sosedih je predvsem v treh klubih ob obali Jadrana nogomet velika strast, zato je bilo v četrtek zvečer na Poljudu 27.000 gledalcev, na Kantridi pa 7000. In to kljub temu, da je Rijeka že na prvi tekmi na Ferskih otokih zmagala s 5:1 in je Matjaž Kek, najpopularnejši Slovenec na Kvarnerju, na igrišče poslal rezervno zasedbo, v kateri je bil prvokategornik le slovenski reprezentančni štoper Miral Samardžić.
V Sloveniji je velenjski Rudar ujetnik težav, ki se zadnje čase zgrinjajo na glavnega pokrovitelja Premogovnik Velenje. Gorica je talec muhavosti Parme, potem ko je bila tik pred propadom. Koper ima najboljše pogoje za delo v vsej državi in raste, a naveza predsednik Ante Guberac in župan Boris Popović se bo morala še marsičesa naučiti.
