Na svetovnem prvenstvu v nogometu, ki ga bodo prihodnje leto gostile ZDA, Kanada in Mehika bo prvič nastopilo 48 reprezentanc. Znanih je 28 udeleženk zaključnega turnirja v Severni Ameriki. Med njimi so nepričakovano tudi Zelenortski otoki, ki so postali najmanjša država po površini in druga najmanjša po številu prebivalcev, ki bo zaigrala na zaključnem turnirju.
V skupini prehiteli Kamerun
Velikost Zelenortskih otokov je 4000 kvadratnih kilometrov (Slovenija meri 20.721 kvadratnih kilometrov), kar je tisoč kvadratnih kilometrov manj od Trinidada in Tobaga, ki je nastopil na svetovnem prvenstvu leta 2006 v Nemčiji. Zelenortske otoke obkrožajo valovi Atlantika in so od zahodne obale Afrike oddaljeni 570 kilometrov. Državo sestavlja 10 otokov, zato je v zastavi 10 zvezd in se ponaša z eno najboljših pismenosti v Afriki (več kot 85 odstotkov), demokracijo ter slikovito pokrajino z vulkani. Imajo 525.000 prebivalcev, kar je 200.000 več od Islandije, ki je igrala na mundialu leta 2018 v Rusiji. Med prebivalci je veliko tujcev, največ Portugalcev in Nizozemcev.
Zelenortski otoki so si prvo mesto v skupini zagotovili potem, ko so b zadnji tekmi kvalifikacij s 3:0 premagali južnoafriško državo Esvatini s 3:0. V skupini jim v hrbet gledajo veliki Kamerun, Libija, Angola, Mavricij in Esvatini. Prvi velik uspeh so dosegli leta 2013, ko so v debitantskem nastopu na afriškem prvenstvu prišli do četrtfinala in dosežek ponovili leta 2024. »Če bi mi ponudili vodenje Reala Madrid ali Zelenortskih otokov, bi vedno izbral svojo državo. Za nas ne obstaja nič drugega,« pravi nekdanji selektor Lucio Antunes, ki je bil nekoč kontrolor letenja.
Prebivalci so s plesom in glasbo bučno proslavili uvrstitev na svetovno prvenstvo, saj je predsednik Jose Maria Neves odločil, da ima vsa država dela prost dan. Doslej niso imeli večjih športnih uspehov, eden največjih je bila bronasta kolajna boksarja Davida De Pine v mušji kategoriji na olimpijskih igrah lani v Parizu. Nogometaši so v afriških kvalifikacijah dosegli 7 zmag, 2 remija in doživeli le en poraz. Uspeh je plod trdne obrambe, saj ekipa na kar sedmih od desetih tekem ni prejela gola.
»Ni lepšega kot ponuditi veselje rojakom. Trenutek je več kot poseben, saj slavimo tudi 50 let neodvisnosti,« je izpostavil Pedro Leitao Briti, ki je selektor od leta 2020. Do leta 1975 so bili Zelenortski otoki ena najbogatejših kolonij Portugalske in središče za čezoceansko trgovino s sužnji. Navijači so zelo strastni in obožujejo nogomet. Ko se je ekipa odpravljala na tekmo predzadnjega kroga v Libijo, so se množično zbrali na letališču in igralcem dali podporo. Za zadnjo tekmo z Esvatinijem so rekordno hitro razprodali 15.000 sedežev na nacionalnem stadionu.
Kar 13 igralcev ni rojenih na Zelenortskih otokih
Na Zelenortskih otokih ima korenine nekaj vrhunskih nogometašev, vendar za njih niso nikoli igrali. Nani je izbral Portugalsko, Patrick Vieira Francijo, Gelson Fernandes Švico. Nihče izmed sedanjih reprezentantov ne igra v eni izmed petih najboljših evropskih lig. Igrajo v 12 različnih ligah Turčije, Portugalske, Irske, ZDA, Rusije, Izraela, Bolgarije, Nizozemske, Romunije, Cipra, Savske Aarabije in Združenih arabskih emiratov. V reprezentanci, ki ima vzdevek modri morski psi, je kar 13 igralcev, ki niso prišli v reprezentance v državah, v katerih so bili rojeni, imajo pa korenine na Zelenortskih otokih. Po pet jih prihaja s Portugalske in Nizozemske, dva iz Francija in eden z Irske. Niti en reprezentant ne igra v domači zelenotrski ligi, v kateri vsako leto sodeluje 60 do 80 klubov. Najprej tekmujejo po divizijah na vsakem otoku, nato pa se prvaki otokov pomerijo za državnega prvaka. Pred tremi leti je na finalni tekmi žogo na igrišče človek na oslu.
Tipičen primer nogometaša iz tujine je branilec Robert Lopes. Rojen je bil v Dublinu mami Irki in očetu, ki ima povezave z Zelenortskimi otoki. Vabilo je v reprezentanco je prejel leta 2019 preko linkedina, aplikacije ki se običajno uporablja za iskanje zaposlitve. »Profil sem ustvaril, ko sem bil še študent. Takratni selektor Aguas mi je poslal sporočilo v portugalščini. Ker nisem imel pojma, za kaj gre, sem ga popolnoma ignoriral. Če nekaj mesecev mi je znova pisal. Sporočilo sem dal v prevajalnik in ugotovil, da me vabi v ekipo. Bil sem navdušen in takoj privolil,« je razložil Robert Lopes, ki se naučil portugalskega jezika, da se je bolje vklopil v ekipo. Verjame, da na svetovnem prvenstvu ne bodo le turisti. »Ljudje se sploh ne zavedajo, da obstajamo. Marsikoga bo presenetila kakovost naših soigralcev. Že z uvrstitvijo smo uresničili svoje sanje in to zgodbo bom ljudem pripovedoval do konca življenja,« je dodal Lopes.
