Se morda spominjate, kje ste bili nekaj dni po svojem šestnajstem rojstnem dnevu? Verjamemo, da imate na zalogi marsikatero pubertetniško zgodbo, toda težko se kar koli primerja z dogodivščinami Samuela Eto'oja. Ta je namreč nekaj dni po svojem šestnajstem rojstnemu dnevu potoval iz Afrike v Evropo. Iz glavnega kamerunskega mesta Douala je v Madrid letel sam, španskega jezika ni znal, nato pa povsem nemočno spoznal, da ga na letališču nihče ne čaka. Predstavniki Reala, ki so ga povabili na preizkušnjo, so nanj preprosto pozabili, zato je sredi ogromnega letališča obstal sam. Družbo sta mu delala zgolj potovalka v eni roki in potni list v drugi.
To je bilo konec marca 1997, potem ko je Eto'o nekaj tednov prej debitiral v članski reprezentanci Kameruna. Morda so mu pri Realu nato ponudili profesionalno pogodbo tudi zaradi slabe vesti, toda njegovega potenciala nikoli niso znali izkoristili. Nanj so pozabljali iz sezone v sezono, kamerunski mladenič pa je izkušnje nabiral pri manjših španskih klubih. Realove strokovnjake niso prepričali niti številni goli, ki jih je Eto'o zabil kraljevemu klubu. Nazadnje je bilo tako spomladi leta 2004, ko je Kamerunec igral za Mallorco. Na stadionu Santiago Bernabeu je dosegel dva zadetka za zmago s 3:2, ki ju je proslavljal s kazanjem prsta proti predsedniški loži, kjer je sedel Florentino Perez. Ta ni skrival navdušenja nad Eto'ojem, toda k Realu ga preprosto ni mogel vrniti, saj je v moštvu že imel tri nogometaše, ki so izpolnjevali kvoto igralcev, ki nimajo potnega lista države iz Evropske unije. Perez je zato Eto'oju predlagal, naj še eno sezono zdrži pri drugem klubu na posodi, toda kamerunski zvezdnik je imel vsega dovolj. Odšel je v Barcelono, ki je plačala odkupno klavzulo.
Eto'o je v trenutku postal ljubljenec navijačev katalonskega ponosa. Proti Realu je še naprej veselo zabijal gole, da je bila ekstaza popolna, pa je Barcelona serijsko osvajala lovorike. Toda ob zabijanju golov je Eto'o rad zahajal tudi v težave, saj je bil stalen gost bučnih zabav, ki jih ponuja nočna Barcelona. Situacija je šla tako daleč, da je uprava kluba najela agente španskega zasebnega detektivskega podjetja Metodo 3, da je sledila Eto'oju v zasebnem življenju. V enakem »programu« sta se znašla tudi Ronaldinho in Deco, prav vseh pa se je znebil trener Josep Guardiola, ki je Barcelono prevzel leta 2008.
Čeprav je Eto'o zapustil Barco skozi stranska vrata, ga je na izhodu pričakal Jose Mourinho. Portugalski trener ga je vzel s seboj k Interju, kjer je Kamerunec ponovno pridno zabijal gole in osvajal lovorike. Znova ni šlo brez problemov, toda s to razliko, da so jih tokrat povzročali nepridipravi, ki so oropali Eto'ojev dom. Ta dogodek ga je tako pretresel, da je v Milanu prebival zgolj še v luksuznem hotelu, v katerem je za družino plačeval 2500 evrov na noč. Ob takšnih stroških ni čudno, da je Eto'o sprejel ponudbo Anžija iz Mahačkale. Resda je s tem zapustil vrhunski nogomet, a je zato na leto prejemal kar dvajset milijonov evrov plače. Poleg tega je imel pri Anžiju tudi ostale posebne ugodnosti. Mobilni telefon je imel med treningom kar na klopi, in ko je zazvonil, se je mirno javil. Za napotke trenerja Jurija Krasnožana se ni zmenil, saj je zanj trdil, da ima zastarele metode dela. Mecen Anžija, milijarder Sulejman Karimov, mu ni ugovarjal, saj je bil Eto'o praktično edini zvezdnik, ki je sprejel njegov denar. Ko je tega zmanjkalo, si je moral Kamerunec spet najdi nov klub. Našel ga je v Chelseaju, za katerega je sicer nekoč dejal, da ne bo nikoli oblekel njegovega modrega dresa. Da ga vendarle je, je kriv Jose Mourinho, s katerim je ponovno združil moči. In prav nič slabo jima ne gre.