Za Barcelono bodo z vsemi bobni in parolami navijali tudi pri Realu, kajti ravno Barcelona lahko s svojima zmagama poskrbi, da bo Real prehitel Atletico. V vsakem primeru bodo pri Blaugrani pred zadnjim krogom v veliki dilemi – ali proti Atleticu igrati na vso moč, s čimer lahko ob vsaj enem spodrsljaju Reala postanejo prvaki, ali pa izgubijo in prepustijo prvo mesto Atleticu, saj je hkrati majhna verjetnost, da bo Real v zadnjem krogu na domačem stadionu klonil proti Espanyolu. Jasno je namreč, da pri Barci raje vidijo, da je španski prvak Atletico, če že mora državni naslov romati v Madrid.

V španski prestolnici bo pristala tudi lovorika za najboljši klub v Evropi, tako Atletico in Real pa imata na klopi tujega strokovnjaka, čeprav ima španski nogomet cel kup strategov, ki so že osvajali vse najpomembnejše lovorike. Za Diega Simeoneja pri Atleticu in Carla Ancelottija pri Realu velja, da sta prekaljena taktika, ki se znata dobro pripraviti na tekmeca in se ne zaletita brezglavo v nasprotnika. Najlepše sta to prikazala prejšnji teden na povratnih tekmah polfinala lige prvakov, ko sta v gosteh odčitala lekcijo Joseju Mourinhu (Chelsea) in Josepu Guardioli (Bayern). Verjetno ni naključje, da sta šla oba skozi italijansko šolo nogometa, kjer je na oltarju zgolj rezultat, šele potem pa pridejo na vrsto lepa igra, posest žoge in preostali statistični podatki, za katere še nihče ni dobil lovorike.

Atletico letos piše eno najlepših zgodb modernega nogometa, a kaj lahko bo na koncu ostal celo brez lovorike. Če Barcelona in Real do konca sezone zmagata na vseh tekmah, se bo namreč zgodilo prav to. Nekaj podobnega se je leta 2002 že zgodilo Bayerju iz Leverkusna.