Po besedah Miroslava Žaberla, generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge, je s tem tudi v Sloveniji narejen korak naprej v boju s huliganstvom, ki nima nobene zveze s športom oziroma navijaštvom. Alojz Senčar, vodja sektorja splošne policije, pa je na novinarski konferenci predstavil preventivno akcijo Žoga je za igro, ki jo bodo skupaj s tujimi policijami izvajali tudi v času letošnjega evropskega prvenstva v košarki pri nas.

"Povabili bomo vsaj po dva predstavnika policij sodelujočih držav, posebej tistih z največjih tveganjem. S policijami bomo izmenjevali podatke, denimo o prihodih navijaških skupin v Slovenijo, posamezne policije pa bodo z njimi tudi vzpostavile stike. To je bila že doslej uveljavljena oblika dela, tudi na prejšnjem EP v košarki v Litvi ter na svetovnih in evropskih prvenstvih v nogometu. Tako je na EP v nogometu v Belgiji in na Nizozemskem sodelovala tudi slovenska policija. Sicer pa bo glede na varnostno oceno med EP v košarki po potrebi vzpostavljen tudi režim poostrenih ukrepov," je povedal Senčar.

Pereč problem skušali rešiti po vzoru iz tujine

V Sloveniji je vsako leto okrog 110 kršitev na športnih prireditvah, v zadnjih petih letih skupaj 548. Ker se na teh prireditvah zbere veliko ljudi na majhnem prostoru, to povzroča bistveno večje tveganje za pojav neljubih dogodkih in zahteva strožje ukrepe, ki so jih sprejele že številne države. "Na Nizozemskem so pred leti opravili raziskavo o huliganih in ugotovili, da 2500 navijačev predstavlja jedro razgrajačev med okrog 6,5 milijona registriranih navijači. Ta zelo majhna skupina povzroča nerede in med njimi so tudi povratniki. To je bilo tudi izhodišče pri pripravi naše nove zakonodaje. Po vzoru iz tujine smo skušali urediti problem, ki je tudi pri nas pereč, čeprav še nismo imeli smrtnih žrtev. Tudi lani in predlani je imela policija veliko dela, denimo s pretepi v Ljubljani in Mariboru, ko so bili poškodovani tako navijači kot policisti. Nekatere države imajo posebne zakone, mi pa smo se v okviru nove policijske zakonodaje odločili predvsem za dva ukrepa, za prepoved udeležbe in potovanja na športne prireditve. Ukrepa nista naperjena proti navijačem, ampak proti posameznikom, ki povzročajo izgrede. Pravo kulturno navijaško vzdušje pa je mogoče doseči z vzgojo od mladih nog v klubih, vrtcih in šolah," je pojasnil Žaberl.

Policist lahko osebi, ki je zalotena pri dejanju z znaki nasilja ter je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo nadaljevala s kršitvami javnega reda, takoj z ustno odredbo izreče ukrep prepoved udeležbe na športnih prireditvah. Izgrednik mora prireditev takoj zapustiti. Če tega ne stori, ga odstrani policist in ga lahko dodatno kaznuje z globo od 300 do 800 evrov. Policija odredbo v dveh dnevih od izdaje pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep potrdi ali razveljavi. Tistim, ki najmanj dvakrat kršijo ukrep, lahko preiskovalni sodnik na predlog policije odredi javljanje na območni policijski postaji ob začetku določenih športnih prireditev.

Policisti bodo po novem lahko odredili tudi prekinitev potovanja na tekmo

Pri potovanjih so nekatere navijaške skupine na tekme poškodovale vlake in avtobuse ter kršile javni red na avtocestnih počivališčih in v gostinskih lokalih. Pogosto se nasprotne navijaške skupine dogovarjajo tudi za medsebojne obračune ali pa do njih prihaja celo brez predhodnega dogovora. Ker dosedanji ukrepi policiji niso dali dovolj možnosti za ukrepanje, novo pooblastilo omogoča prekinitev potovanja skupinam oseb, ki že pred odhodom ali med potovanjem kršijo javni red ter kljub opozorilom in ukazom policistov s takimi dejanji ne prenehajo. Prekinitev potovanja lahko policisti odredijo ustno in traja, dokler se športna prireditev ne konča in se udeleženci ne razidejo. Zoper to odločitev, ki ne predvideva dodatne sankcije, ni pritožbe, lahko pa se vloži na sodišče pravno varstvo.

"Ukrepa sta prilagojena tistim posameznikom, ki niso sposobni dojeti, da športne prireditve niso namenjene izživljanju in kršenju zakonov," je navedel Senčar in o preventivnem projektu Žoga je za igro povedal: "Ugotovili smo tudi, da je mogoče večjo stopnjo varnosti na športnih prireditvah doseči le s sodelovanjem s širšo skupnostjo. Zato smo konec lanskega leta začeli z novo akcijo, s katero želimo pritegniti tudi druge. Marca smo imeli strokovni posvet z Nogometno zvezo Slovenije; Olimpijskim komitejem Slovenije, košarkarsko, hokejsko, rokometno in smučarsko zvezo Slovenije ter tudi ministrstvom, pristojnim za šport. Želeli smo ugotoviti, kaj je mogoče storiti, da bi se zmanjšalo nasilje na športnih prireditvah. Panožne zveze smo spomnili na ureditev, ki določa obveznosti organizatorjev prireditev. Na regionalni ravni pa so posveti potekali s posameznimi klubi in regionalnimi zvezami. Letos bomo povabili tuje predstavnike policij, da bodo prišli na evropsko prvenstvo v košarki pri nas, da bi vzpostavili sodelovanje z njimi ter z navijači v njihovih državah. Prav tako pa bomo začeli s sodelovanjem z zbornico za varovanje."