Po ogrevanju gre vedno v sobo za masažo in moli

Zavedam se, da to doslej ni uspelo veliko nogometašem. Sem ponosen, da bom postal član tega elitnega kluba. Za reprezentanco igram že deset let, vsakič, ko zaslišim himno in spodbujanje navijačev, pa sem v nekakšnem transu, sploh na tistih najpomembnejših tekmah. Vsi seveda želimo osvajati trofeje, zato tudi igramo nogomet.

Ko sem postal oče, se mi je življenje spremenilo. Zdi se mi, da sem odrasel, in čisto drugače gledam na mnoge stvari. Pred rojstvom prvega sina je bila moja edina odgovornost igranje nogometa. Ne razumite me narobe, nogomet še vedno igram z enako strastjo in čustvi, toda zdaj sem tako mož kot oče. Zato se tudi trudim, da ves svoj prosti čas posvetim ženi in sinovoma. Mislim, da ni večje odgovornosti od očetovstva.

Ko sem leta 2006 osvojil svojo prvo trofejo. Spominjam se, da sem že kot otrok gledal angleško ligo in sanjal o tem, da bom nekoč prvak. Ko se mi je to uresničilo, so bili občutki izjemni in nepozabni. Nato sem naslov angleškega prvaka osvojil še štirikrat. Pred mnogimi leti sem pobiral žoge na tekmah Evertona, tako da sem bil vedno blizu zelenici. Toda biti prvak in dvigniti pokal je bilo nekaj neverjetnega.

Mislim, da je moja prednost, da tako na treningih kot tekmah kažem veliko željo po igranju nogometa. Mnogi igralci ne marajo treningov, nekaterim je celo vseeno, ali igrajo na tekmah ali ne. Sam želim odigrati vsako in, če je mogoče, vseh 90 minut. Se pa zavedam, da trenerju ni enostavno, ko določa, kdo je tisti, ki igra, in kdo obsedi na klopi. Toda doslej sem s trenerji imel srečo. Praviloma so znali v živo igralcu pojasniti, zakaj ne igra. Če se mi je zazdelo, da se trener pred tekmo želi z mano pogovoriti, si ga nisem upal pogledati, saj sem bil prepričan, da mi bo dejal, da na naslednji tekmi ne igram.

Spominjam se ga kot prijetnega fanta, ki je imel z vsemi v klubu korekten odnos. Z Messijem tvorita dvojico v tem trenutku verjetno najboljših nogometašev, kar navsezadnje iz tedna v teden potrjujejo tudi goli, ki jih serijsko zabijata.

Po ogrevanju grem vedno v sobo za masažo in molim. Ta ritual me sprosti. Za sprostitev pa poslušam tudi malce glasbe. Sploh Susan Boyle, ki ima izjemen glas.

Odkar sem leta 2004 postal član Manchestra Uniteda, sploh še nisem imel daljšega dopusta. Kamor koli grem, so okoli mene vedno novinarji, igralci pa smo priljubljeni po vsem svetu. Ko sem s klubom na primer odpotoval v Azijo, mi ni preostalo drugega, kot da sem bil ves čas zaklenjen v sobi, ker je zunaj vladala norišnica. Takrat sem se šele zavedal, kako velik je naš klub. Pri srcu mi je Barbados, le tam se lahko res sprostim in odpočijem od nogometa.

Sprva se ji je vse skupaj zdelo čudno. Na prvih skupnih počitnicah so bile najine fotografije v vseh časopisih. Od tedaj naprej se je trudila, da je bila vedno urejena. Se je pa z leti pritiskov navadila. Sam pa to, da nimam nikjer miru, sovražim. Ko sva dobila sina, so nama ponudili ogromno denarja za njegove fotografije. Vsem revijam in časopisom sem pisal in jih prosil, da jih ne objavijo. Ves čas moram biti previden, vse skupaj je spremenilo moje življenje.

Nekega dne želim biti trener, zato že obiskujem potrebne tečaje. Seveda bi moral začeti v nižjih ligah, da si naberem izkušnje. Ne zdi pa se mi pravilno, da nekdo brez izkušenj takoj dobi veliko priložnost.