Mešani občutki. Lahko bi bilo boljše. Igralci bi lahko bili na višjem nivoju, vendar se niso mogli pripraviti. Kar me je navdušilo, je to, da je zmagala ekipa, ki stavi na moštveni duh. Ekipa kot celota, brez izstopajočega posameznika. Absolutno več sem od prvenstva generalno pričakoval v smislu igre, teka in še marsičesa. Tisti igralci, ki niso bili v dobri kondiciji celotno sezono, tudi v 14 dneh, kar so imeli časa za pripravo na prvenstvo, ne morejo postoriti nič. Messi je bil enak, kot je bil celo sezono. Ni bil najboljši, enako, z redkimi prebliski, je odigral tudi prvenstvo v Braziliji. Sploh v tekaškem smislu. Ne čudi polom Špancev. Iz različnih razlogov. Predvsem je manjkal Puyol, ki je bil blazno pomemben člen. Italija je svojo igro temeljila na igralcu, ki je star 36 let, in na Balloteliju, ki v narekovajih rečeno še ni brcnil dveh resnih žog.
Pri koliko letih ste vi odigrali najboljše partije?Dvajsetletnik v vsakem primeru ne more biti steber reprezentance, ampak je lahko zgolj njen član. Generalno gledano so boljše reprezentance igrale na enega človeka. Tako kot Nizozemska na Robbna, Brazilci na Neymarja, Argentina na Messija. To, da se državi, ki ima 200 milijonov ljudi in ne vem koliko registriranih igralcev, sesuje sistem zaradi poškodbe enega človeka, torej Neymarja, je absurdno. Kaj naj potem mi, reprezentance palčki?
Usoda Brazilcev je splošno travmatična. Kot da bi gledali sesutje WTC po televiziji?Brazilci že pred prvenstvom niso bili videti dobro. Zadaj so igrali z dvema zadnjima veznima, ki sta bila absolutna razbijača, v konstrukciji igre pa ni bilo od njiju nič, spredaj so igrali z igralci, ki ne igrajo obrambe. A vse to so strokovni detajli. Največje razočaranje prvenstva je dejansko sojenje. Ne vem, če je res, oziroma da so se tako zmenili, da v prve pol ure tekme sodniki ne kažejo rumenih kartonov. Molim Boga, da bi bil tak kriterij sojenja tudi zdaj v začetku kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Na primer Brazilci. Vsako tekmo je njihov zadnji vezni igralec na začetku tekme naredil prekršek za rumeni karton. Zato se igra ni mogla razviti, ker so igralci vedeli, da lahko igrajo grobo. Meni je to bil videti drug šport in ne nogomet. Igralci so prav tako masovno sugerirali sodnikom, naj pokažejo rumene kartone, zaradi česar bi tudi oni morali biti kaznovani. Taka so pravila nogometne igre, ki se niso uveljavljala. In naj navržem primer. Nemci so pred tekmo z Brazilci javno izražali bojazen nad brazilsko grobostjo in dosegli, da so Brazilci v tekmo vstopili skrajno neagresivno. Prej so tepli, na tekmi z Nemci ne.
Do tekme z Nemčijo je bila videti njihova obramba zelo dobro.S tem se ravno ne bi strinjal, sploh so preveč energije porabili zaradi izgube Neymarja. Preveč so se po nepotrebnem razdajali. Njihovo petje himne je ena teh stvari. Petje himne je sicer lepa stvar, vendar moram reči, da se mi je ritual, ko sem ga videl petič, zdel umetna tvorba. Namesto da bi se zavedali svojih trenutnih realnih zmožnosti in se poglobili vase, so porabljali energijo za postransko stvar. Niso bili osredotočeni na igro. Prav nič jih ni bilo strah. Pa tisto kazanje Neymarjevega dresa? Ej, fantje, njega ni!
Mnenje je, da je Brazilija šele letos izgubila svojo igro, čeprav se mi zdi, da se je to dalo videti že kak turnir prej?Ekipe ne moreš ustvariti umetno. Brazilija je bila zasnovana okoli Neymarja, ki celo leto v Barceloni ni igral dobro. To je osnovni problem. Da temeljiš igro okoli takega igralca.
Po številu izvedenih podaj sta na prvem in drugem mestu prav finalista, torej Nemčija in Argentina, itak se mi pa zdi, da so bile uspešnejše ekipe, v katerih so se imeli soigralci radi.Da ne bom samo kritiziral, naj povem, da so me nekatere ekipe navdušile. Rad bi, da bi moja reprezentanca bila videti kot Avstralija, Čile, Mehika, ZDA. Tudi Nemčija seveda. Pri teh ekipah si lahko zaznal energijo, borbenost, pripadnost skupini. Tam si lahko v igri tudi edino videl rokopis šefa na klopi. Všeč mi je bila tudi Anglija, kjer je trener upal na klopi pustiti nekatere starce in jih je zamenjal z mladino. Del Bosque ne. Prišel je z iztrošenimi igralci, vendar se je obenem treba spomniti tudi, da je v tisti prvi tekmi z Nizozemci pri rezultatu 1:0 za Španijo Iniesta Silvi iz centra podal žogo, da je ta stal sam pred vratarjem. Če bi dal gol, bi se zgodba odvila drugače. Tista tekma bi se v tem primeru prej končala s 5:1 za Špance.
Del Bosquejeva zgodba se zdi žalostna tudi, ker je gospod ob koncu svoje kariere odstopil od lastnih idej in na klopi na primer pozabil Villo, čeprav je to igralec, ki mu je na prejšnjih turnirjih prinašal uspeh.Tako kot je Villa odigral minulo sezono, ni bil ravno za v prvo ekipo. Ampak da, v primerjavi s prejšnjimi leti sta v ekipi manjkala dva bistvena člena. Villa in Puyol. Če pogledamo Puyola tako v Barceloni kot v reprezentanci, lahko opazimo, da gre z njim ekipa lahko do centra. Ker je inteligenten, ker zna brati igro in ker zna poloviti vse napake. Z njim je igra drugačna. To so pomembni igralci iz drugega plana. Težko delo je biti selektor. V španskem primeru so igralci resda iztrošeni, vendar spet ne gre klicati drugih, ker gre za skupine ljudi, ki so neki organizem. Zato dam Hodgsonu kapo dol. Ne predstavljam si, da bi Del Bosque to naredil v Španiji.
Kaj vas je še na prvenstvu začudilo?V vsakem primeru prekinitve zaradi domnevno težavnih razmer. Poslušam, kako težko je bilo tam igrati. Te stvari so šle zelo naprej. Spomnim se, da pri Olimpiji med treningom nismo smeli piti vode. Zdaj se voda pije na vsaki dve minuti, ko je 30 stopinj, se kriči, da je vroče in podobno. Na tekmi med Španijo in Jugoslavijo v Veroni je bilo 40 stopinj v senci, pa nas ni nihče vprašal, ali nam je vzdržno.
Ko je lani marca pred tekmo Olimpije in Maribora padal sneg, sem samo zato, da bi končno videl tekmo v snegu, šel na stadion, pa so jo zaradi parih centimetrov odpovedali. Koliko je bilo snega, ko ste igrali vi?
Se spominjam in se strinjam. Bil sem šokiran, da so jo prekinili. Te zadeve tudi meni niso jasne, je pa to očitno tako.
Na prvenstvu na koncu vendarle ni bilo nobenega presenečenja?Sam sem pred prvenstvom napovedal eno veliko presenečenje, a ga ni bilo. Se pa ponovno vprašam, zakaj na svetovnem prvenstvu sodijo sodniki iz dežel, kjer nogomet ni razvit, in tudi oni nimajo občutka za hitro igro, za »pokvarjenost« igralcev in podobno. Bosni so razveljavili popolnoma regularen in odločilen gol pri rezultatu 0:0. Ko se ti to zgodi, se nima nobenega smisla pogovarjati o taktiki, vseeno te pa novinarji masirajo.
Katera od evropskih ekip se je napovedala kot izrazito perspektivna?Švicarji imajo enormen potencial, pa ne zato, ker smo Slovenci skupaj z njimi v skupini. Podobno kot Belgijci so ti fantje že dolgo skupaj, skupaj rastejo, obenem so pa še mladi. Prav tako sem takoj opazil Anglijo. Ko sem videl to ekipo, moram reči, da sem resnično dobil rešpekt. Fantje šprintajo. Imajo pet hitrih igralcev. Pred leti temu ni bilo tako.
Svoje varovance ste nedavno peljali v Južno Ameriko. Za srednjeevropske igralce se mi zdi stik z južnoameriškimi kolegi dobrodošla izkušnja. Po čem so južnoameriški drugačni?Pred tekmo z Urugvajem je prišel sodnik in nas poprosil, naj pazimo, potem je pa v peti minuti njihov igralec izvedel surovi drseči start. Po drugi strani smo, ko sta v tekmi z Argentino prišla v igro Messi in Aguero, začeli igrati boljše, ker ti fantje ne tečejo veliko. Pa ne trdim, da mora vseh enajst igralcev teči. Kakšen lahko tudi stoji. Filozofija Osima je bila, da lahko stojijo tudi trije igralci, kajti če nas sedem ne more ubraniti gola, potem nam tudi desetim ne bo uspelo.
Neuspeh so doživele afriške ekipe, pri katerih se je vsaj po mojem izkazalo, da so igralci enostavno preveč sebični?V vsakem primeru je skupina važnejša od posameznika. Nihče ne more igrati sam.
Pri čemer se zdi, da je obenem igralcev, ki so dejansko sposobni sami prebiti obrambo, malo?Dobrim igralcem zaradi sojenja ni bilo omogočeno njihovo delo, ker so se dopuščali prekrški. Sicer so na tem prvenstvu igralci v povprečju pretekli po dva kilometra na igralca manj, kot so naši reprezentantje pretekli v kvalifikacijskih tekmah. Mimogrede, tudi na tekmah slovenske lige se preteče veliko in marsikatera tekma je zelo kakovostna, ni pa pompa in ambienta. Ne vem, zakaj so igralci na svetovnem prvenstvu tekli manj. Lahko da gre za pogoje, ampak sam prej mislim, da ne zmorejo. Vključno z Nemci. Tudi v tej ekipi bi lahko igralci z vidika pripravljenosti bili boljši. Klose na primer celo sezono v Laziu ni igral in ni bil dobro pripravljen. Zakaj so nam bili všeč Čile, Kolumbija, Mehika? Ker so tudi njihove špice igrale obrambo, ker so fantje šprintali. Sicer je za mene po vseh kriterijih igralec prvenstva Thomas Müller. Čeprav ni videti lep, zna, je iznajdljiv, močan, podkovan in zmore pripadati skupini.
Omenili ste domačo ligo. Vaše zadnje reprezentančno odkritje je Rajko Rotman. Kje in kako ste ga opazili?Prva tekma, na kateri sem ga opazil, je bila Gorica – Velenje, ki se je končala z 0:0, je bila pa tisto generalno dobra tekma. V Sloveniji je med igralci veliko volje in želje, nam pa manjkajo zares hitri igralci, kakršna sta nekoč bila Rudonja ali Novak.
Generalno ste torej mnenja, da se je videlo tudi že boljši nogomet, kot se ga je gledalo na minulem svetovnem prvenstvu?Absolutno, sploh ko pogledaš, v kakšnem stanju so bile ključne reprezentance. Ne bi bil v koži njihovih selektorjev, ko moraš poslušati pritiske, veš pa, da enostavno nimaš takšne kakovosti.
Omenili ste, da so svetovne velesile bile omejene na po enega igralca, kar je paradoks. Zakaj?Ne vem, vendar mislim, da Brazilija v svoji rezervi boljših igralcev niti nima.
Zdi se, da to niti ni samo brazilski problem, oziroma da nasploh manjka domiselnih, tehnično podkovanih igralcev z lastno iniciativo in da je vse preveč izpolnjevalcev nalog?Absolutno se strinjam. A lahko je biti pameten, ko imaš polno rit. Ko imaš odlične igralce. Poglejva Nizozemsko. Kako se je predstavila nogometno v prvi tekmi? S petimi zadaj. Igrali so klasični bunker. Kje je bil njihov tradicionalni pogum? Ni ga več, ker ni igralcev. Gledali smo obrambno prvenstvo. Velike ekipe so igrale tako, kot naj bi igrali mi, ta mali.
