Nogometni klub Olimpija je kakor nesrečni brodolomec na zapuščenem otoku sredi razburkanega oceana. Desetletje po tistem, ko so v Ljubljani razpustili v širši regiji zelo cenjeno blagovno znamko pod imenom Olimpija, se nogomet v prestolnici nikakor ne uspe postaviti na noge. Še vedno je v veliki senci najhujših tekmecev iz Maribora, ki se na domači sceni brez velikih težav sprehaja do lovorik, služi na sto tisoče evrov od prodaje igralcev in postaja vse pomembnejša figura v evropskem prostoru. Mariborska uspešnica bi lahko bila model za vse ambiciozne športne kolektive, a vse kaže, da tako visoko še dolgo časa ne bo uspelo poseči prav nikomur.
Velikanski dolg do Rastoderja
Ustroj celotne Olimpije je povezan zgolj z enim človekom. To je predsednik kluba in uspešni poslovnež z bananami Izet Rastoder. Če gledamo skozi oči povprečnega državljana, je klubu v času svoje vladavine posodil pravo bogastvo. Olimpija mu je danes po uradnih podatkih dolžna okoli dva milijona evrov. Kdaj bo dolg poplačan, ne ve nihče. Rastoder meni, da se mu bo vložek nekoč povrnil, kar je glede na potek dogodkov zelo malo verjetno. Vprašanje je tudi, ali bo Rastoder zdržal vse večji pritisk navijačev s severne tribune, ki vsak teden stopnjujejo težnje po takojšnjem odhodu prvega mecena kluba. »Če bi Rastoder dvignil roke, bi nastal ogromen vprašaj nad prihodnostjo Olimpije. Morali bi se vprašati, ali bi bil klub sploh sposoben organizirati profesionalni nogomet na članski ravni,« odgovarja Tine Zupan, ki je v Olimpijo pred tremi leti prišel iz novinarskih vrst. Sprva je zasedel položaj tiskovnega predstavnika, pred nedavnim pa je napredoval v vršilca dolžnosti direktorja.
Zupan bo funkcijo opravljal vsaj do volilne skupščine, ki jo bo Olimpija pripravila do konca koledarskega leta. Če bodo člani kluba zaupali nov štiriletni mandat sedanji upravi, bi Zupan lahko postal direktor s polnimi pooblastili, klub pa bo nadaljeval občutno krčenje proračuna, kar se že dogaja. Reorganizacija pravijo naslednjemu velikemu projektu, ki bi ga lahko označili tudi kot odgovor na številne verodostojne kritike, da klub nima dolgoročne vizije. Glede na rezultate na igrišču je Olimpija doslej zapravila občutno preveč denarja. V letošnji sezoni je agonija dosegla vrhunec, saj je moštvo v državnem prvenstvu trenutno šele na sedmem mestu in že več mesecev brez možnosti za uvrstitev v Evropo. Obiskanost domačih tekem je mizerna in skladna s kakovostno ravnjo dogajanja na igrišču. Trenutna Olimpija vsekakor ni več zanimiva za širši krog navijačev.
Načrt Olimpije je vrnitev h koreninam
Kdo je najbolj odgovoren za kritične razmere, je jasno kot beli dan, saj ni nobena skrivnost, kdo vleče glavne poteze. Ljudje se težko poistovetijo s klubom, v katerem ni prostora za legende. Spomnimo, da so z grenkim priokusom odšli tako zadnja športna direktorja Milenko Ačimović in Sašo Udovič kot številni trenerji. V tej sezoni je Darko Karapetrović po Andreju Razdrhu in Miloradu Kosanoviću že tretji trener članskega moštva. V urejenem okolju se tovrstne rokohitrske poteze kajpada ne dogajajo. Zanimivo, da imajo vsi odstopljeni ali odstavljeni trenerji podobno zgodbo, potem ko so klop ljubljanskega prvoligaša zapustili razočarani. Nezaslišano je, da je moral Olimpijo še to pomlad ob prvem malo večjem nesoglasju znotraj kluba najprej zapustiti Udovič, šele nato Kosanović, ki je imel že ob imenovanju sumljiv sloves. Z obnašanjem ob igrišču ga je kasneje v celoti potrdil.
Treba se je vprašati, zakaj Olimpija v vseh teh letih ni znala izkoristiti vsega potenciala v igralskem kadru. Trenutna zasedba je glede na finančni vložek ter individualne sposobnosti vsekakor dovolj močna, da bi lahko v povprečni domači ligi kandidirala celo za viceprvaka, a namesto tega životari v spodnji polovici lestvice. V prihodnji sezoni bo ljubljansko moštvo zaradi omenjenega krčenja stroškov po imenih zagotovo šibkejše. Najverjetneje bodo odšli nadarjeni Andraž Šporar (zaradi poškodbe na prvi spomladanski tekmi z Mariborom je že končal sezono), v domači ligi dobro znani vezist Nik Omladič in kapetan mladinske reprezentance Nemanja Mitrović, za katere velja največ zanimanja. V krog najbolje plačanih igralcev spada tudi Boban Jović. Načrt kluba je vrnitev h koreninam. V trenažni proces bodo postopoma uvajali nogometaše iz lastne mladinske šole in okrepili medsebojno sodelovanje z okoliškimi klubi.
»Racionalizacija ne pomeni, da bomo zmanjšali stroške v nedogled in izpadli iz prve lige. Želimo se približati realnemu stanju. Zdaj imamo produkt, ki je predrag in ga je treba racionalizirati z okoljem. To je edina smiselna pot,« odgovarja Tine Zupan. Zatrdil je, da se v Olimpiji želijo znebiti balasta: »Ne le igralskega, pač pa tudi v procesih znotraj kluba. Veliko je malih stvari. Obstaja želja, da bi postavili svojo zdravniško službo in imeli lastno ambulanto z vrhunskimi ortopedi.« Nogometna Olimpija je v glavnem mestu pravzaprav še edini športni kolektiv, ki redno izplačuje plače igralcem in drugemu osebju. Tovrstno doslednost nameravajo obdržati. Mesečni strošek plač za vse igralce v tej sezoni znaša okoli 100.000 evrov, v prihodnje pa bo občutno manjši. Nogometaši se bodo morali navaditi, da bodo igrali tudi za 1000 evrov na mesec, saj so časi, ko sta se v športu cedila med in mleko, že davno minili.
Kavčič idealen za prenovljeno moštvo
V Olimpiji zagotavljajo, da bodo čim prej poiskali trenerja, ki bo znal prisluhniti mladim igralcem. Preizkušeni in uveljavljeni strateg, ki bi ustrezal profilu prenovljenega moštva, bi bil sedanji selektor mladinske reprezentance Tomaž Kavčič, neuradno tudi eden od resnih kandidatov za vročo klop Olimpije. Novi trener bo imel večji vpliv na kadrovanje, saj so v klubu naklonjeni ideji, da bi po angleškem modelu združili funkciji trenerja in športnega direktorja.
Obenem bo novejši pristop kluba vsekakor zahteval tudi spremembo miselnosti, saj uspeh terja svoj čas in se nikdar ne pojavi čez noč. V Olimpiji so v preteklosti menili drugače in se zelo opekli. Na silo so hoteli doseči raven Maribora, a so bili tako nespretni, da so se od vrha le še bolj oddaljevali. »Vemo, da ne bo lahko. Moramo se začeti obnašati kot poslovni sistem. Treba bo imeti veliko potrpljenja,« pravi Zupan, ki se strinja, da se je Olimpija doslej spustila v pretiran boj z večnim tekmecem. »Nadaljnje tekmovanje z Mariborom za vsako ceno bi za klub pomenil samomor. Tekmovati moramo predvsem sami s sabo, da bodo klub lahko spremljale tudi prihodnje generacije. Sestaviti je treba ekipo, ki bo vsem Ljubljančanom v veselje,« je sklenil.