Centralni branilec sem šele v zadnjih dveh, treh sezonah. Večino kariere sem bil vezist. Ko je bil trener v Celju Slaviša Stojanović, sem bil celo polšpica. V Domžalah sem se dobro znašel v obrambnih nalogah. Ker sem igral v zvezni vrsti, mi zelo koristijo tehnično znanje ter tudi čitanje in predvidevanje v igri.
Ali posebej trenirate proste strele z desnico, ki je izjemno natančna?Da. Takoj, ko je bil proti Gorici dosojen prekršek, sem vzel žogo. V letošnji sezoni prosti streli postajajo moja specialiteta, kar je novost v primerjavi s prejšnjimi sezonami. Glede na letošnjo uspešnost bom proste strele še izvajal.
Po tekmi z Gorico je vaše zadovoljstvo dvojno. Dosegli ste gol, Domžale pa so jesenski prvak.Popolno. Veliko bolj pomembna od mojega gola je zmaga Domžal. Igra nam ni stekla, vendar smo pokazali borbenost ter željo in pustili srce na igrišču.
Zakaj je bilo v trdi tekmi tako veliko nervoze in iskric med nogometaši?Oboji smo nujno potrebovali točke. Tekme z Gorico so vselej trde in z veliko tekmovalnega naboja, zato je zmaga še slajša.
Kako veliko je bilo breme, da z zmago v Novi Gorici potrdite naslov jesenskega prvaka?Bolj je šlo za zunanji pritisk, v garderobi se s tem nismo posebej obremenjevali. Nihče ni pričakoval tako uspešne jeseni. Veliko in trdo smo trenirali ter vseskozi napredovali, zato je veselje ob takšnem dosežku še toliko večje. A na polovici tekmovanja še nihče ni bil prvak. Že v soboto nas čaka nova tekma s Celjem, v kateri želimo nove tri točke. Upam, da bomo čim dlje na vrhu lestvice. Po imenih sta večja kluba Maribor in Olimpija, a mi smo prišli iz ozadja.
Kako ste zdržali v ritmu, da ste odigrali vse tekme v sezoni, obenem pa kljub obrambnim nalogam prejeli le tri rumene kartone?Temelj je v dobrih pripravah, zato se počutimo odlično. Poškodbe so se me izogibale. Upam, da bo tako še naprej.
Glede na 2100 minut na igrišču in šest golov ste v ligi celo podcenjen igralec.S tem se ne obremenjujem.
V štoperskem paru ste se dobro ujeli s Horićem iz BiH.Rezultati so najboljši dokaz, da sva se dobro ujela in sva uigrana. Da smo prejeli malo golov, ni le najina zasluga, ampak delo celotnega moštva, saj se obramba začne že pri prvem napadalcu. Svoj delež dodajo tudi vsi, ki so na klopi, saj smo resnično prava klapa.
Z Luko Elsnerjem sta bila v Domžalah soigralca v obrambnih vlogah. Kako to vpliva na vajin sedanji odnos trener–igralec?Smo profesionalci. O njem kot trenerju vse najboljše. Za razliko od prejšnjega trenerja (Mojsilović op. p.), o katerem ne bom izgubljal besed, je izjemno miren. Ima znanje, je študiozen, zato je priprava na tekmo temeljita, saj nasprotnika analiziramo podrobno. Na prvem mestu sta taktična disciplina in igra v obrambi ter nato bliskoviti prehodi v napad, saj imamo v ekipi nekaj hitrih nogometašev. Ekipo je naredil za pravo klapo tudi zunaj igrišča in dobesedno jadramo na valu uspehov. Tudi ko pride do poraza, ne dela panike, ampak se hitro poberemo. Ob zmagah nismo evforični, ker se zavedamo, kako hitro lahko doživimo poraz.
Kateri napadalec v slovenski ligi je najbolj neugoden?Seznam je dolg. Na vrhu so Šporar, Mendy, Tavares… Tudi Majcen nam je zabil gol v Novi Gorici, saj je vztrajen in tečen kot muha. Napadalci so različni po slogu, zato se jim moraš prilagoditi.
Ali vas vleče v tujino?Želja vsakega igralca v slovenski ligi je odhod v tujino, a si ne delam utvar. Če se bo ponudila priložnost, jo bom zgrabil.