Aretacijo Miloševiča je "kot pomemben korak v procesu zdravljenja po tragičnih dogodkih na Balkanu po letu 1991" pozdravil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je Beograd pozval k sodelovanju s haaškim sodiščem. V sporočilu za javnost, ki so ga objavili v Ženevi, je Annan izrazil prepričanje, da bo Beograd spoštoval obvezo do sodelovanja s sodiščem, izpostavil pa pomen sojenja vsem obtoženim za vojne zločine in zločine proti človeštvu na območju nekdanje Jugoslavije. Pozval je še k takojšnjem začetku pogajanj med sodiščem in Beogradom o razširitvi sodelovanja.
Da mora Beograd Miloševiča po aretaciji izročiti haaškemu sodišču, je menil predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope lord Russell-Johnston. "Omejitev Miloševičeve odgovornosti samo na tisto, za kar so ga doslej obtožili na srbskih sodiščih, bi pomenila sodno farso," je poudaril. Menil je še, da bi Miloševičeva izročitev Haagu pomenila najustreznejšo in najhitrejšo pot za "obrnitev drugega lista v zgodovini, ki si ga želi srbski narod".Da mora Beograd Miloševiča izročiti Haagu, je prepričan tudi nemški kancler Gerhard Schroeder, ki pa meni, da se to ne bo zgodilo takoj. "Najprej je potrebno jugoslovanski vladi dati čas, da stori, kar se ji zdi potrebno, vendar ga mora na srednji rok izročiti Haagu," je poudaril Schroeder. Britanski premier Tony Blair je pozdravil aretacijo Miloševiča in jo označil kot "prvi korak na poti, ki vodi v Haag". "Čestitamo oblastem v Beogradu, da so pokazale pripravljenost soditi Miloševiču, vendar mora pred haaškim sodiščem odgovarjati za vojne zločine," je dodal Blair.
Grško zunanje ministrstvo pa je poudarilo, da pomeni morebitna odločitev o izročitvi Miloševiča Haagu notranjo zadevo ZRJ, ki ji ne more nihče narekovati, kaj naj stori.