Kako ste doživeli sanjski konec tekme, potem ko se je žoga le nekaj sekund prej po strelu Tavaresa kotalila po črti, a so jo gostje izbili, večina navijačev pa je bila prepričana, da je bila že čez črto?

Kolikor sem videl, prva žoga ni bila prek črte, druga pa je zagotovo bila. To je glavno, ostalo je nepomembno. Videl sem, da je izbita žoga prišla do Derviševića. Mislil sem, da bo streljal proti vratom, vendar je fantastično spodkopal žogo. Padla mi je na glavo. Ko sem videl, da žoga leti proti meni, sem jo skušal usmeriti čim bolj v kot.

Ko sodnik ni priznal gola, potem ko se je žoga kotalila po črti, niste protestirali, ampak igrali naprej, medtem ko je vaš soigralec Stojanović tekel k linijskemu sodniku.

Ostal sem zbran, saj je bila žoga še naprej v igri, zato sem bil osredotočen na dogajanje na igrišču. S protesti ne bi nič dosegel, saj sodniki ne spreminjajo odločitev.

V velikem slogu ste izvedli nebeški skok, čeprav ste bili najmanjši igralec na igrišču.

Če se prav spomnim, je to šele moj drugi gol v karieri z glavo. Ne spomnim se, kdaj sem zadnjič zadel z glavo. Bom moral pogledati na internet.

Na katero mesto po pomembnosti v vaši karieri bi postavili gol proti Maccabiju?

Najpomembnejše. A vedno je tako, da garanje in delo celotne ekipe v ospredje izstreli posameznika. Neverjetno. Občutka se ne da opisati, ko vidiš, kako je občinstvo ponorelo. Presrečen sem.

V dobrem letu, odkar ste v Mariboru, živite svoje nogometne sanje po vseh težavah, ki so bile v bankrotirani Muri.

Še ne, ker mi še nekaj manjka, a naj to ostane skrivnost.

Maribor je potreboval četrt ure, da je ustavili uvodni nalet Maccabija.

Zgodilo se je natanko tisto, kar nam je trener povedal v pripravi na tekmo. Maccabi nas ni presenetil z ničemer. Dobro smo taktično stali na igrišču, Maccabi ni imel velikih priložnosti. Naša obramba s Šulerjem, Rajčevićem, Stojanovićem in Vilerjem je delovala brezhibno in še na tretji evropski tekmi ohranila mrežo nedotaknjeno. Bili smo vztrajni in nagrajeni za potrpežljivost. Obramba je z izkušnjami Šulerja pridobila izjemno veliko. Težko je to opisati.

Znova smo videli tipičen Maribor, ki tako kot Manchester United v času Alexa Fergusona vztrajno lomi tekmeca in zmagovite gole zabija v zadnjih minutah.

Smo odlično telesno pripravljeni, medtem ko so se igralci Maccabija začeli valjati po igrišču, ker so jih grabili krči. Ker smo vztrajali do konca, smo bili nagrajeni z golom. Imamo dolgo klop. Vsak, ki pride na igrišče, dvigne ritem igre. Smo ekipa s karakterjem, ki se ne predaja.

Ali bo zmaga z 1:0 dovolj velika zaloga za povratno tekmo v torek ob 20. uri v Larnaci na Cipru, kjer bo Maccabi gostitelj zaradi spopadov v Gazi?

Za nami je šele prvi polčas. Ni dvoma, da gol v zadnji sekundi tekme ne pomeni le rezultatske, ampak na način, kako smo prišli do njega, tudi psihološko prednost. Čeprav bo povratna tekma na Cipru, nam ne bo nič lažje, ne glede na to, ali bodo tribune polne ali prazne. Mi smo tega vajeni. Maccabi ima zelo zveste navijače, prišli bodo tudi na Ciper, seveda pa tudi naše Viole. Da se bomo prilagodili na vročino na Cipru, gremo na pot že v nedeljo.

Kakšne so v odstotkih možnosti za napredovanje?

Težko odgovorim. Smo bližje ligi prvakov, kot smo bili pred prvo tekmo.