Zanimivo bo spremljati, ali se bodo selektorji še naprej tako množično odločali za igro s štirimi igralci v obrambni liniji, ki velja za zastarel model. Vse več reprezentanc uporablja model s tremi branilci, občasno tudi s petimi. Igra s štirimi v zadnji liniji je vse bolj tvegana, ker je zelo raztegljiva in tekmecu pušča vse več prostora, kar so občutili Španci na tekmi z Nizozemci. Ko ekipa igra s tremi v zadnji liniji, ima avtomatično lahko igralca več v konci napada, torej so ob enem napadalcu naenkrat v konici trije igralci. Tipičen primer demonstracije novega trenda je Nizozemska, ki v bližnji preteklosti nikoli ni igrala s tremi v obrambi in dvema v napadu. To je bilo taktično presenečenje za Špance, ki se je pokazalo kot izjemno učinkovito.
S posebnim zanimanjem spremljam nastopa BiH in Hrvaške. BiH je odigrala proti Argentini zelo solidno, a na koncu je ostala praznih rok, ker ji je nekaj zmanjkalo. Do tega pride, ker si novinec na prvenstvu, imaš premalo izkušenj in so reakcije v ključnih trenutkih nespretne. Argentina podobno kot na prijateljski tekmi s Slovenijo tudi proti BiH ni pokazala nobenega presežka, a bila je boljša točno za en gol na račun izkušenosti in kakovosti poteze posameznika. Zelo podoben vtis je zapustila Hrvaška proti Braziliji, ko je bila enakovredna na sredini igrišča, razlika pa je bila konci napada, kjer je odločila kakovost.
»Silenzio stampa« hrvaške reprezentance, potem ko so mediji objavili fotografije golih igralcev z bazena, je sestavni del tako velikega dogodka, kot je svetovno prvenstvo. Ker gre za enega največjih dogodkov na svetu, so vsi udeleženci so pod stalnim drobnogledom. Danes ni več nobenih omejitev poročanja v medijih, kar ni dobro. Ta dogodek je pač le eden od elementov nogometa. Nanj gledam podobno kot na nezadovoljstvo nogometaša, ki ne igra, zato je žalosten ali jezen na selektorja. Vse skupaj je enostavno povezano z rumenim tiskom, ki pač živi na račun takšnih dogodkov. Reakcijo hrvaških reprezentantov povsem razumem. Ko so porušene meje normale, je povsem razumljivo, da pride do takšne določene reakcije.
Bojan Prašnikar je nekdanji selektor in najbolj trofejni slovenski nogometni trener.
