Zadnjo tekmo proti Real Sociedadu je zaznamovalo vse prej kot običajno nogometno dogajanje – tokrat so bili v ospredju čustva, spomini in zahvale.
Že ob prihodu na ogrevanje so se tribune dvignile na noge. Zrak je napolnila grmenje aplavzov, vzklikov in skandiranja. “Luka, Luka!” je odmevalo s tribun, medtem ko je stadion krasilo na stotine transparentov z napisi, kot so “Gracias, Luka”, “Maestro” in “Legenda Bernabéua”.
Modrić je bil skozi vsa leta srce sredine igrišča Reala. Njegovo predvidevanje igre in nepopustljivost so ga naredile za enega najboljših vezistov svoje generacije. V Madrid je prišel leta 2012 iz Tottenhama in hitro postal ključni člen ekipe, ki je osvojila pet naslovov Lige prvakov, številne domače lovorike in zgradila eno najuspešnejših obdobij v zgodovini kluba.
Ob njegovem odhodu je stadion utihnil – le zato, da bi se ovacije kmalu okrepile v najglasnejši trenutek večera. Navijači so vstali in v stoječih aplavzih izkazali spoštovanje igralcu, ki je s svojo srčnostjo in predanostjo postal sinonim klubske veličine.
“Ne gre le za slovo igralca,” je po tekmi dejal klubski predsednik Florentino Pérez. “Gre za slovo epohe, ki jo je Luka pomagal ustvariti. Ponosni smo, da je bil del naše zgodbe.”
Čeprav rezultat tekme ni bil v ospredju, je Real Madrid zabeležil zmago, a tokrat je slavje pripadalo Modriću. Po zadnjem sodnikovem žvižgu so soigralci dvignili Hrvata na rame, navijači pa so vztrajali na tribunah še dolgo po koncu tekme.
Luka Modrić se s tem sicer še ni poslovil od profesionalnega nogometa – o nadaljevanju kariere bo odločal v prihodnjih tednih. A za Bernabéu je bila to zadnja predstava igralca, ki bo za vedno zapisan v srce Reala.
“Zahvaljujem se vsakemu navijaču, vsaki minuti v tem dresu. Real Madrid bo za vedno moj dom,” je dejal ganjeni Modrić ob slovesu.
