Celjski in domžalski trener zagovarjata skromnost, iskrenost, resnicoljubnost, ne iščeta izgovorov v drugih... Mlada trenerja nista obremenjena z nesmislom, značilnim za nogometni svet: ogromno trenerjev in nogometašev je zaslepljenih s samim seboj. Iz govorice mnogih je mogoče razbrati slepo zaverovanost vase, ki je večkrat na trhlih temeljih in vodi v ozkost ter zastoj. Medtem ko se marsikomu zdi pod častjo spraševati za nasvet, Elsner in Rožman z odrtimi očmi in ušesi sprašujeta starejše in modrejše.
Slovenska družba in z njo nogomet potrebujeta nove temelje. Celjski in domžalski trener jih za zdaj uspešno gradita. Zagovarjata etična merila, ki bi morala biti samoumevna, a že dolgo niso. Na drugi strani imamo Maribor in Olimpijo, ki posegata po starih nogometnih ukanah. Oboji igralce, ki o svojih karieri in posledično življenju ne odločajo v skladu z željami vodstva kluba, vržejo iz ekipe. Ljubljančani navijajo članarino na 350 evrov, da bi predsednik pred volilno skupščino eliminiral nasprotnike, Mariborčani se igrajo skrivalnice o domnevnih disciplinskih prekrških ter poiščejo namišljenega kapetana...
Elsner in Rožman sta prvi lastovki pred pomladjo, ki bi lahko opravila s preživetimi vrednotami. Toda velja opozorilo: okolji, v katerih delujeta, nista bili ali nista čisti. Ob Kamniško Bistrico se je že davno priplazil nepotizem, v Areno Petrol pa sporni vpliv Darka Klariča (o konfliktu interesov smo pisali lani). Znano je tudi, kako so Celjani pred leti kršili pravice nogometašev. Veliko vprašanje je, ali bo mladeničema okolje dovolilo uveljavljati nove ideje, tudi ko bodo trpeli interesi njunih šefov. Ali pa ju bo močvirje posrkalo vase. Ne bi bila prva.
