Zadnja v seriji je zamenjava trenerja Krunoslava Jurčića le nekaj minut potem, ko je Dinamo na domačem stadionu Maksimir izgubil prvo tekmo odločilnega kroga kvalifikacij za ligo prvakov z Austrio Dunaj z 0:2. Jurčić je dobil nogo še tretjič v štirih letih kot trener kultnega zagrebškega kluba, potem ko se je zapletel v vrsto konfliktov v pisarnah, slačilnici, z mediji, navijači... Prvič se je Jurčić na željo Mamića zamenjal kar sam, nato ga je dvakrat brcnil po stopnicah Maksimira zaradi poloma z Lyonom v evropski ligi z 1:7 in zaušnice dunajske Austrie, ki na žrebu ni bila med nosilci, torej v istem bobnu, kot je Maribor.
Trmoglavi Jurčić, ki je od Hrvata na klopi Dunajčanov Nenada Bjelice dobil učno uro nogometa, kako se iz conskega presinga (bunkerja) preide v popolno ofenzivo, je dobil odpoved, ker je s porazom ogrozil zaslužek vsaj deset milijonov evrov, ki ga prinaša nastopanje v ligi prvakov in so bili že všteti v proračun kluba za letošnje leto. Obenem je s počasnim nogometom, ki je že zdavnaj izumrl, ogrozil tudi zaslužek s prodajo igralcev. Zlasti svojeglavega Brazilca Sammirja, ki ima rajši nočno življenje in zabavo kot nogomet, zato je nepripravljen in pa velikega talenta Halilovića, najstnika, ki naj bi bil vreden 15 milijonov evrov in je vso tekmo presedel na klopi.
Dinamo je klub, v katerem se dela po nepisanih zakonih Balkana. Trenerji, ki imajo svoj ponos in jaz (Halihodžić, Soldo...) ter ne dovolijo, da bi Mamić med odmorom vdrl v slačilnico, odidejo sami tako, da napišejo odpoved. V večini so lokalni kruhoborci, ki se ob prvem telefonskem klicu Mamića vrnejo v klub, čeprav so bili pred nekaj meseci zamenjani. Trener, ki se drugič ali tretjič vrne v klub, iz katerega je bil nagnan, postane talec vladarja Mamića in izgubi vso verodostojnost pri navijačih.
